Globina

za

Kralj vzdržljivosti.

Ko je svet leta 1984 končno padel v leto, v katerem se dogaja Orwellov roman 1984, in ko so vsi na veliko premlevali Velikega brata, ki je tedaj, v času hladne vojne, še vedno deloval predvsem kot alegorija sovjetskega tipa totalitarizma, je bil Guðlaugur „Gulli“ Friðþórsson, island-

ski ribič, verjetno ves vesel, da je odplul na morje – tam daleč zunaj na Severnem Atlantiku me ne more registrirati noben Veliki brat, si je mislil. Niti sanjalo se mu ni, da bo že prav kmalu postal brodolomec, ki si bo želel le eno: da bi ga Veliki brat čim prej registriral. Ko potone ribiška ladja, namreč preživi le on, kar pomeni, da obtiči v morju, ki ima le 5 stopinj Celzija. Temperatura zraka: minus tri stopinje. In nihče ga ne registrira. Globina je posneta po resnični zgodbi o island-

skem orjaku (Ólafur Darri Ólafsson), ki je v tej ledenici plaval 6 ur – in preživel. Znanost si tega superjunaškega “čudeža” potem ni znala razložiti, toda film lepo pokaže, kaj vse počne človek, ki skuša preživeti: pogovarja se z galebi in sam s sabo, moli in fantazira, vrti si spomine na reči, ki so se zgodile, na reči, ki se morda niso zgodile, in na reči, ki se bodo šele zgodile in ki jih bo počel, če bo preživel. To je Vihar viharjev, ob gledanju katerega imate občutek, da ste res v ledenici, da se utapljate in da Veliki brat ne obstaja.

(Kinodvor)