Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

Popotovanje tisočerih okusov

The Hundred-Foot Journey, 2014
Lasse Hallström

Hvala bogu za teror!

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film

Hvala bogu za teror!

Lasse je spet tam, kjer je najraje – tam, kjer je udobno, mehko, sladko, čokoladno. In predvsem nekontroverzno. Ne le da Lasse vsa družbena protislovja vedno posladka, ampak jih vedno utopi v pudingu. Če ženska beži pred svojim posesivnim, psihopatskim možem (kot recimo v Zavetju), ne izgleda kot ženska, ki beži moškim (in kakopak pred nasiljem v družini), temveč kot ženska, ki išče moškega – pravega moškega, potemtakem vdovca z dvema otrokoma, z ready-made družino.

Njena naloga je, da se prilagodi. In ko se vklopi v ta perfektni svet, vsi “problemi” in “travme” takoj izginejo. V čokoladnem, pudingastem Popotovanju tisočerih okusov je to prignano do skrajnosti. Pazite: indijska družina Kadam – papa (Om Puri) in njegovih pet otrok, med katerimi je tudi nadarjeni chef (Manish Dayal) – zbeži iz Indije, ko njeno restavracijo zažgejo. Kar pomeni, da Kadamovi postanejo žrtve nestrpnosti, sovražnosti, terorja, hja, družbenih napetosti. Toda vse te družbene napetosti – nestrpnost, sovraštvo, teror – izginejo, ko se znajdejo na Zahodu, jasno, v malem, idiličnem, čarobnem francoskem mestu, ki jih komaj čaka in ki ni bilo ustvarjeno za življenje, ampak za razglednice. Kadamovi se morajo le vklopiti – na lahkoten, poskočen, komičen način, pač tako, da so drugim v užitek in veselje. In ker Maison Mumbai, njihova nova restavracija, postane gastronomski hit, so mestjanom res v užitek in veselje. Edini “problem” je sosednja restavracija (ki jo vodi Helen Mirren), toda hej – ko se vklopiš, prilagodiš in asimiliraš, postaneš tudi konkurenčen. Še več: ko se asimiliraš, te vzljubi celo konkurenca. Vonj po Michelinovi zvezdici odpihne vse predsodke. Točno, nestrpnost, sovraštvo in teror so dobri, saj ti omogočijo novo, boljše in zabavnejše življenje. Vidite, teror ni problem, ampak rešitev. Teror ni katastrofa, ampak priložnost. Bi bilo Kadamovim tako lepo, če jih teror ne bi pregnal z domačega ognjišča? Bi se tako zabavali? Bi druge tako zabavali? Bi nas tako zabavali? Teror je najboljše izhodišče za zabavo. Hvala bogu za teror!

(Cineplexx & CD)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.