Run The Jewels: Run The Jewels 2

El-P je eden najbolj artikuliranih producentov ameriškega hiphopa. Da je pravi vizionar, je dokazal že proti koncu prejšnjega tisočletja, ko je skrbel za takrat avantgardno zvočnost skupine Company Flow, katere hitri razpad trdoživi feni newyorškega podzemlja objokujejo še danes.

Killer Mike pa je eden najbolj artikuliranih ameriških raperjev. To je navsezadnje dokazal v nedavnem kratkem televizijskem intervjuju, komentarju dogajanja v mestecu Fergusonu za mrežo CNN. Takrat je bil tako jasen in jedrnat, da novinarki ni dopustil folklore prekinjanja sogovornikov. Niti enkrat.

El-P in Killer Mike sta skupaj Run The Jewels in pod tem imenom sta lani izdala eno raperskih plošč leta. To ponavljata tudi letos. Naveza je namreč tako učinkovita, da napovedi (ki jih je bilo kar nekaj), da bo njen drugi dolgometražec eden vrhuncev letošnje albumske bere, niso bile prav nič drzne, ampak varen (novinarski) populizem.

In kaj se je spremenilo od prejšnjega albuma? Tako rekoč nič. Dvojec spet dostavi brezkompromisni zvočni šus kratke minutaže. Brez enega lahkotnega, kaj šele veselega trenutka. Udarno, težko, distorzirano. Z vsemi El-P-jevimi veščimi alterraperskimi produkcijskimi triki. Ja, drugi del je vsaj tako kompakten udarec kot prvenec. Tudi teme besedil niso nič drugačnega, nič novega in v najkrajši obliki bi jih označili za družbeno angažirano bahaštvo. Z bogatim, sočnim, barvitim besediščem. El-P tudi tokrat navduši v svoji drugi, neparadni disciplini – emsijanju, z zverziranim ritmom nametavanja pikrih, ciničnih pančlajnov. Killer Mike ne zaostaja in se še enkrat izkaže za enega tehnično najbolj podkovanih rimometalcev gangsterskega rapa ameriškega juga. Področja, kjer je konkurenca res močna.

Še najbolj drugačen kot pri prejšnjem albumu je nabor gostov. Na papirju delujejo rahlo populistično, no, vsaj dva: bobnar skupine Blink-182 Travis Baker in frontman zasedbe Rage Against The Machine Zack de la Rocha. Ta se odreže angažirano in brez opiranja na stara pota slave.

Da pa nadaljevanje le ni čisti zadetek v polno, da mu v primerjavi z lanskim prelomnim prvim delom le nekaj zmanjka, poskrbi nekaj sfaljenih odpetih refrenov, ki jih vsaj malo vleče proti popu. Proti tistim predvidljivim melodičnim obrazcem, ki naj bi ostali v ušesu.

Z drugim albumom lahko dokončno potrdimo, da je Run The Jewels eden najpronicljivejših dvojcev sodobnega rapa. Da gre za zmagovalno sodelovanje, za pravi mali dream team. Killer Mike in El-P sodita med tiste redke, ki jih podzemlje jemlje za svoje in jim srednjetok hkrati piše hvalospeve. In sodita med tiste še redkejše, ki so do takšnega statusa prišli brez resnejših kompromisov. Tako uigrana, da ne moreta sfaliti.