Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film

20.000 dni na Zemlji

20,000 Days on Earth, 2014
Iain Forsyth & Jane Pollard

za +

V glavi Nicka Cava.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film

za +

V glavi Nicka Cava.

“Ob koncu 20. stoletja sem prenehal biti človeško bitje. To ni nujno slabo. Tako pač je. Zbudim se, pišem, jem, pišem, jem, gledam TV. To je moj dvajsettisoči dan na Zemlji,” pravi Nick Cave, neogotski apokaliptik, pevec, skladatelj, pisatelj, scenarist in igralec.

“V glavnem se počutim kot kanibal,” pompozno doda, ko se pogleda v zrcalo. Hej, vprašajte njegovo ženo, ki leži v postelji! Kar je šok: mislili ste, da spi sam s seboj. 20.000 dni na Zemlji izgleda kot avtoportret narcisa, ki celo spi v kostumu. Nick Cave je vedno delal vse, da bi bil čim bolj enigmatičen in mističen, tako da je zdaj, toliko in toliko tisoč dni kasneje, zavit v mit, toda tale dokumentarec – no, bolj esej, faux doku, instagramski artefakt – ga ne odvije, ampak le še bolj zavije. “V glavnem pišem. Ustvarjam svet za pošasti, junake, pozitivne in negativne. To je absurden, nor, nasilen svet. In bolj ko pišem, bolj detajlen postaja ta svet.” In ja, tam stalno dežuje in stalno piha – kot v Brightonu, kjer živi (in muči ženo). “Nekje se moraš zasidrati.” Uganili ste: “Ne izbiraš ti krajev, ampak kraji izbirajo tebe.” Kako nastane pesem? Otroka in pošast daš v isto sobo – in potem le čakaš, kaj se bo zgodilo. Na svoj dvajsettisoči dan piše, opravi nekaj voženj (tudi s Kylie Minoque in Rayem Winstonom), si s sinovoma pogleda Brazgotinca ter obišče svoj arhiv, skoraj katakombasti memorial, in psihoanalitika, ki mu pove, da je nedolžnost izgubil s kabuki-punco, ki mu je natikala ženska oblačila, da mu je oče nekoč prebral prvo poglavje Lolite, da se najbolj boji tega, da bi izgubil spomin, in da je v cerkev hodil le, ko je bil džanki. Je to pravi Nick Cave? Ali Nick Cave, ki je mutiral v mit? Ali mit, ki je mutiral v Nicka Cava? “Vsi hočemo biti nekdo drug,” pravi, toda to, kar je hotel postati, postane le, ko nastopa. In tedaj lahko tudi verjame, da je res Nick Cave. Igralec, ki igra angleškega kralja, ne verjame, da je res angleški kralj. Če bi to verjel, bi ga hospitalizirali – ali pa obglavili. Michael Hutchence, frontman benda INXS, je bil kratkoviden, zato si je med nastopi omislil kontaktne leče, da bi videl publiko, toda ko jo je videl, je kontaktne leče opustil – publike raje ni videl. Nick Cave ni kratkoviden, a publike ne vidi – gleda le prvo vrsto. Strah pred tem, da bi v prvi vrsti kdo zazehal, ima čudežno moč. In ta teror prve vrste iz njega potegne najboljše. Ta teror ga transformira. Ta teror ga prelevi v Nicka Cava. Ta teror mu omogoči, da izgleda kot igralec, ki ekstatično verjame, da je angleški kralj.

(Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.