Fuk je Kranjcem v kratek čas

Slovenski jezik je dočakal slovar posebne sorte: slovar, posvečen spolu in seksualnosti. Razvezani jezik XXXY je tiskani izvleček besedja na temo pohote, spolnosti in spola, ki ga je moč najti v spletnem slovarju žive slovenščine Razvezani jezik, za katerim stoji Društvo za domače raziskave. Drobno seksi roza knjižico so zakuhali urednici Kaja Dolar in Inge Pangos, koordinatorka Alenka Pirman, ilustratorka Anne Ehrlemark in oblikovalec Ajdin Bašić.

Zgodba se začne takole: pred desetimi leti se Alenka Pirman, ki ima rada slovarje in je do takrat pod naslovom Arcticae horulae že zakrivila fiktivni slovar nemških izposojenk, odloči, da bi rada zbrala še slovenske frazeme. A je utrujena od koncepta avtorstva, pa tudi od koncepta sodobne umetnosti, zato se odloči, naj tokrat za zbirko odgovarjajo drugi. Časi so moderni, zato se Pirmanova obrne na sodobno tehnologijo in na spletu lansira wiki projekt Razvezani jezik, kamor lahko kdorkoli kadarkoli prispeva s svojim besediščem, s svojo slovenščino, z živo slovenščino. Projekt raste, se krepi, pridobiva prepoznavnost, dočaka prvi best of izbor, pa prvi tiskani best of izbor in deseti rojstni dan. Velike obletnice pa terjajo praznovanje.

Ker je bila zamisel best of že porabljena, sta se Alenka Pirman in Inge Pangos strinjali, da bi bilo smiselneje pripraviti tematski izbor. A na katero temo? Govori se, da največ evfemizmov nastane v zvezi z zasvojenostjo, nasiljem in seksom – v zvezi z nevralgičnimi točkami človeške družbe, o katerih je težko govoriti. Kaja Dolar je ugotovila, da se kar četrtina gesel iz Razvezanega jezika nanaša na seksualnost, in zamisel je bila rojena. Nastal bo slovar, ki bo zajemal ženske (XX), moške (XY) in seksualnost (XXX). Ta tema je bila, kot bi rekli Angleži, pločevinka, polna črvov. V Razvezanem jeziku je namreč najti marsikaj.

Alenka Pirman in Kaja Dolar se strinjata, da je izrazita heterogenost Razvezanega jezika in njegove različice XXXY prej njuna prednost kot slabost. »Vse to je logična posledica dejstva, da gre za spletni kolaborativni slovar, ki ga ustvarja širša publika in ne ekipa leksikografov,« pravi Kaja Dolar. »Prav zato je Razvezani jezik še posebej dragocen. Pri knjižni izdaji smo v material minimalno posegali in ga le oblikovno poenotili glede na prevladujoči stil zajetih gesel. Ponekod smo članke minimalno skrajšali, a avtorskih dodatkov urednic ni.« Alenka Pirman zase pogosto reče, da je njen odnos do Razvezanega jezika podoben kot hišnikov odnos do stavbe. V veselje ji je opazovati, kako anonimni sodelavci Razveznega jezika s tolmačenjem koncepta ohlapnemu krovnemu pojmu »živa slovenščina« sproti izdelujejo pomen.

Vendar bi kljub temu težko rekli, da se Razvezanemu jeziku XXXY uredniška roka ne pozna. Opaziti jo je seveda pri izbiri gesel. V zvežčič se niso prebili vsi seksualni izrazi, ki jih gosti Razvezani jezik. »To je en predlog nabora, ki je specifičen v tem, da ne trpi ničesar, kar bi bilo neokusno ali sovražno,« pravi Alenka Pirman. »Čeprav je vsebina še vedno mizogina, je to povedano duhovito. Bi pa bila bi vesela, če bi še kdo drug vzel naš wiki kot surovino in v njem našel kaj drugega.«

Uredniška odločitev pa je bistveno vplivala tudi na odločitev za likovno opremo. Kot pravi Alenka Pirman, se je sklep, da mora biti ilustratorka nujno ženska, rodil kot rezultat ugotovitve, da imamo pri seksualnem izrazju opravka z vsebinami, ki so večinoma mizogine. »Ko se je začelo kazati, kakšen duh (smrad) bo knjiga oddajala,« pravi Pirmanova, »je postalo jasno, da potrebuje komentar ilustratorke.« Tako je naloga uravnotežiti šovinistični govor s feministično risbo pripadla Anni Ehrlemark, Švedinji, ki razume slovensko, govori hrvaško in je živela v Ljubljani, tu sodelovala z metelkovskim društvom Mreža in dala celostno podobo festivalu Rdeče zore.

Kaja Dolar v uvodni besedi k slovarju ugotavlja, da ljudje o svoji seksualnosti vedno govorimo premeščeno – bodisi medicinsko-tehnično (vagina), vulgarno (pička) ali infantilno (lulika). Obstaja pa tudi četrta možnost: nekakšna metaforično-humorna alternativna govorica (fmočka), ki jo lociramo v domiselnejših geslih iz Razvezanega jezika XXXY.

Pa vendar se premišljevalcu kaj hitro vsili vprašanje: ali ni tudi tak govor oziroma še posebej tak govor premestitev? Je »jezikovna inovativnost« seksualne govorice posledica velike želje, da bi se izognili temu, da bi o seksualnosti govorili naravnost? Se o seksualnosti sploh da govoriti naravnost? Gre za to, da jezik še ni razvil primernega izrazja (a ga lahko in ga v neki predpostavljeni jezikovni prihodnosti tudi bo), ali za to, da primernega izrazja ni mogoče razviti? Je mogoče, da bi katerokoli besedišče, ki bi se apliciralo na človeško seksualnost, zaradi narave človeškega odnosa do seksualnosti postalo potujeno?

»Govor o seksualnosti proizvaja zadrege in zagate,« pravi Kaja Dolar, vendar se ne strinja s pomislekom, da je o seksu nemogoče govoriti naravnost. »Medicinska terminologija z latinskimi izrazi na eni strani ter vulgarni govor na drugi imata, denimo, dosledno referenčno funkcijo,« pravi. Ne moremo pa mimo dejstva, »da je takšen način govora močno zaznamovan, ima neko konotacijo in ni preprosto dan ali ’nevtralen’. Pravzaprav govor že sam po sebi ni nikoli ’nevtralen’, toda zdi se, da je to ’pomanjkanje nevtralnosti’ pri seksualnosti še večje. Morda je indirektni, metaforični govor nekakšna jezikovna rešitev in v celoti še najmanj zaznamovan. Zagotovo pa jezikovna inovativnost in količina izrazov, ki se nanašajo na seksualnost ali pa iz nje izhajajo (skoraj četrtina člankov v spletni bazi!), pričata, da ne glede na to, kako se izražamo o seksualnosti, ne moremo zmagati.«

Pirmanova meni, da je Dolarjevi uspelo artikulirati univerzalno zadrego, v kateri smo vsi. Želimo si, da bi nam v odnosu do govorice o seksualnosti odleglo, in odleže nam večinoma z rabo humorja. Kadar pa imamo opravka s humorjem, lahko s skoraj stoodstotno gotovostjo trdimo, da imamo pred sabo nekakšen problem, zagato, nekaj mučnega, težko zapopadljivega, težko misljivega in izgovorljivega. Navadno seks ali smrt.

Knjiga:
Razvezani jezik XXXY
Urednici: Kaja Dolar in Inge Pangos, koordinatorka: Alenka Pirman
Založba: Društvo za domače raziskave

Glej geslo: jebačina

V roke smo vzeli knjižico in skušali ugotoviti, o čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o fuku

Ker je Razvezani jezik XXXY že sam po sebi nekakšen best of izrazja na svojem področju, bi bilo skoraj škoda natrositi zgolj nekaj drobtinic, kot so babnberg, fukpatrola ali arhitekt, ki bi vas zrajcale, a vas pustile nepotešene. Zato se raje lotimo temeljnega vprašanja: o čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o fuku?

V roke smo vzeli knjižico, v njej poiskali to geslo oziroma geslo jebačina in se poglobili v obširni opis, ki ga je prispeval neznani avtor ali avtorji.

Avtor gesla ugotavlja, da je jebačina izraz, ki je nastal kot odgovor na pomanjkanje »uporabne besede za pomembno človeško dejavnost«.

Pove nam, da se je izraz v slovenščini uveljavil »v sproščenem pogovornem jeziku za označevanje doživetja seksa (spolnega odnosa), predvsem za dobro doživetje seksa«, da nam skratka rabi kot »oznaka za burno (nepričakovano, nenadno, nenavadno, nenadejano, intenzivno, strastno, pretresljivo, naporno …) doživetje seksa«, ki jo uporabljajo moški in ženske, slednje domnevno »manj slikovito, vendar dobro poudarjeno«.

Ponudi nam tudi nekaj primerov rabe: »To je bila jebačina.«; »Jebačina za popizdit!«; »Ni kaj reči, take jebačine pa že dolgo ne.«; »Ta punca, če je ogreta, je za jebačino doktor.«; »Z njim je bila jebačina za vikat! … Ti rečem, enkratno!«; »Srečala sva se zvečer in potem jebačina do jutra.«; »Najprej nič, kar tako … Potem pa jebačina, da si jo zapomniš.«; »Ni kaj za povedat … jebačina!«

Avtor gesla se sproti pritoži še čez dejstvo, da Slovar slovenskega knjižnega jezika »označuje besedo fuk kot vulgarno«, in bralca pozove k iskanju novih, inovativnih izrazov.

Za konec pa postreže še s kratko zbirko bolj ali manj učinkovitih alternativ:

koitirati, koitus, koitiranje – medicinski izraz za spolno občevanje (tudi kopulirati);

fukati, fukanje – besedo so odločujoči moralisti označili kot neprimerno, niso pa ponudili v rabo nobene druge;

brusiti se – »Šla sta v skedenj in se na mrvi brusila ves popoldan.«;

fukljati – »Sinoči sva malo fukljala.«, »Blo je topl pa sva fukljala kar v trav.«;

frzenkati – »Ni taprau, sam mal me je pofrzenku.«;

hoblati, na Pohorju lahko tudi houblati – »Danes pa nisem še nič hoblal …«;

jahati – »Jo je pojahal.«, »Zajahala ga je okobal.«, »Sta se jahala.«;

natakniti – »Nataknil je vsako, ki mu je prišla naproti.«, »Kar tam za vrati jo je nataknil.«;

nažagati – »Jo je nažagal.«;

nažgati – »Jo je nažgal, jo je nažigal.«;

porivati, porivanje – »Porival je, če je le bila prilika.«;

posekati – »Posekal je vso sosesko bab.«;

povaljati – »Povaljala sta se kar na travi.«;

spati (uporabljajo ženske) – »Ali si sinoči spala s Francijem?«, »Spala sta skupaj.«;

spedenati (uporabljajo moški na Gorenjskem) – »Sem jo spedenal.«, »Je bila spedenana.«

štepati – »Poleti na morju sem pa kar štepal.«

žgati se – »Celo noč sta se žgala v kuhinji.«, »Žgal jo je, kot da bo jutri konec sveta.«

vzeti – »Sta se vzela.«, »In vzel jo je prav nežno.«, »Daj, vzemi me že.« (sicer pomen ’poročiti se’ – vzeti za ženo/moža).