Straight Outta Compton – Zgodba o N.W.A.

Rojstvo nacije.

Če ne bilo bilo gangsta rapa, v katerega so ameriški črnci prelili svoj bes, potem bi Amerika danes izgledala kot Rusija leta 1917 ali pa Francija leta 1789 – ves tisti črnski bes bi se pač slej ko prej razlil po ameriških ulicah in trgih ter bušnil v revolucijo.

Straight Outta Compton je zgodba o tem, kako je gangsta rap postal nov glasbeni žanr, nova filozofija preživetja, nova oblika protesta, nova utopija, nova distopija, nova senzacija ter strah in trepet policije, političnega establišmenta in belske Amerike. Rodil se je sredi osemdesetih let v Comptonu (“Hub City”), losangeleškem getu, ki je izgledal kot fronta – droge (crack), ulične tolpe (Bloods, Crips), brezposelnost, revščina, socialna deklasiranost, obup, diskriminiranost in testosteron so bili sredi vojne z agresivnim neoliberalizmom, ki ga je intoniral predsednik Reagan, in brutalno policijsko državo, ki jo je Comptonu predpisal Daryl Gates, tedanji šef losangeleške policije. In na tej fronti so se Dr. Dre (Corey Hawkins), Eric “Eazy-E” Wright (Jason Mitchell), Ice Cube (O’Shea Jackson Jr.), DJ Yella (Neil Brown Jr.) in Arabian Prince (Brandon Lafourche), ki je kmalu odpadel (peti član je vmes postal MC Ren, ki ga igra Aldis Hodge), leta 1986 povezali v N.M.A., alias Niggaz Wit Attitudes, gangsta kolektiv, ki je z vnetljivimi štikli Fuck Tha Police, Boyz-N-The Hood in Nuthin But a G Thang – ja, prvi album je bil naslovljen Straight Outta Compton – ustvaril vtis, da status quo, policijsko nasilje, skorumpirani politični sistem, rasistično ekonomijo in belsko privilegiranost čaka boj za golo preživetje. Film je udaren kot hip hop, surov kot geto, žmohten kot gverilska periferija, precizen kot slow-motion, oster in prediren kot piercing, porogljiv kot spektakel mladosti, kul kot improvizacija, slikovit kot Death Row Records in liričen kot aids, toda N.W.A. je bil na koncu le bend, ki je šel skozi vse običajne postaje benda (uspeh, delitev slave in dobička, ego tripi, soliranja, frakcijski boji, paranoja, pohlep, kriza ipd.), dokler se superjunaki, ki jim je zgodovina mizoginijo očitno odpustila, niso katarzično razpršili – v legendo, brand in greatest hits.