Parada domačih posebnežev

Pred letom in pol je ljubljanski Center urbane kulture Kino Šiška z uvedbo »kulturnega evra«, minimalne dajatve, ki jo morajo ob vstopu na dogodke plačati tisti, ki bi bili sicer upravičeni do brezplačnih vstopnic (povabljenci in medijski delavci), zbudil nekaj malega negodovanja, a projekt se je prijel in zaživel. Šiškarji prispevke vsako leto namenijo izbranemu nadobudnemu kulturnemu delavcu ali skupini in za prvega izbranca je bil z razpisom izbran perspektiven domači bend Your Gay Thoughts, na kratko YGT. Ta se je zavezal, da bo sredstva namenil za izid albumskega prvenca, in prejšnji petek je izpolnil svoj del obljube. Na prireditvi ob šestletnici Kina Šiška je namreč predstavil prvi album The Watercolors.

YGT so nastopili ob podpori še treh domačih in štirih madžarskih zasedb, a ker si v zadnjih nekaj letih marljivo nabirajo privržence, bi verjetno tudi sami solidno napolnili Kina Šiška. Res pa je, da smo se že navadili, da se zasedba stvari ponavadi rada loteva malo drugače. Petkov dogodek je tako nadgradila v nekakšen mini festival, ki je bil prava paša za ušesa in oči, zbrani pa smo spet dobili potrditev, da domači glasbeni podmladek več kot očitno spremlja aktualne glasbene trende. Še več, iz teh zna izluščiti zanimive domislice in nauke ter jih ukrojiti v izstopajoče, samosvoje izraze, pa naj gre za glasbo, pojavnost ali pa koncertne pristope.

To velja tako za pozavnista in elektronskega producenta Žigo Murka, kot tudi za zasedbo Napravi mi dete, nekoč dekliško-fantovski bend, po novem pa »all-girls« inkarnacijo, ki s svojo podobo in glasbo gradi iz kontrastnih prvin. Z večglasnim prepevanjem in elektronskimi podlagami ponudi vtis nekakšnega hibrida med tradicionalnim balkanskim ljudskim kolom in zahodnjaškimi sintpop posebneži, glasbo pa nadgradi še z nenavadnim, ekscentričnim nastopom. Presenetil nas je tudi raperski trojec Matter in morda poskrbel celo kot vrhunec večera. Fantje so si producentske izkušnje nabirali že prej in poznavalci podobnih muzik hvalijo predvsem njihove beate, a iz nastopa v nastop postaja očitneje, da s svojo (dobro naštudirano) laid back pozo in vse suverenejšim emsijanjem upravičeno postajajo ena bolj opevanih novih domačih zasedb.

Da se stvari na domači sceni spreminjajo, potrjujejo tudi »zvezde« večera, zasedba YGT, ki se je s koncertiranjem uveljavila še pred izidom albuma. Verjetno se nihče ne bi pritoževal, če bi kvartet brez kompliciranja preprosto posnel glasbo, po kakršni smo ga poznali doslej, toda z albumom The Watercolors je stopil še stopničko višje. Z dobro premišljeno kombinacijo beatov, elektronike in jazzovske subtilnosti je zasedba pokazala precej zrelejši obraz, a ta na odru še ni deloval stoodstotno. Po eni strani zato, ker gre za zahtevno glasbo, po drugi pa verjetno tudi zato, ker so YGT nove skladbe tokrat v živo predstavili prvič. Pojavil se je vtis, da morda celo prehitro delajo prevelike korake, kljub temu pa jim ambicioznost (še vedno) lahko štejemo v plus.

Kaj reči po dogodku? Očitno je napočil čas, ko bomo na domača prizorišča z veseljem (spet) hodili poslušat domače ustvarjalce, ki v navezah z vzhodnoevropskimi somišljeniki očitno tudi v pop glasbi postajajo vse resnejša alternativa dominantnim anglo-ameriškim glasbenikom.