Mojster Muster

Njegov stripovski junak Zvitorepec je vzgajal generacijo današnjih šestdesetletnikov, pa so se, žal, le redki od njih nalezli Zvitorepčeve simpatične zvitosti. Generacija današnjih štiridesetletnikov se je sladkala s kremo Viki prav zaradi ljubkega Indijančka v reklamni risanki in na etiketi embalaže. Oba sta nastala na Mustrovi risalni mizi.

Vse generacije pa so tik pred spanjem čakale na zajčke iz Cikcakove televizijske špice. Zanimivo, da so otroci v socialistični državi tik pred spanjem čakali na ekonomskopropagandni program (EPP) nacionalne televizije, ki jih je »zavajala« z zajčki. Je bil to paradoks ali izjema, ki potrjuje pravilo? In ja, spet govorimo o oblikovanju, ki je bilo vedno okoli nas, in o pop kulturi, ki je tudi v socialistični deželi zacvetela v šestdesetih letih 20. stoletja. Pa čeprav Muster kdaj potoži, kako mu v socializmu ni bilo z rožicami postlano, kako marsikaterega izdelka ni smel podpisati, je bil ves čas, vsa dolga desetletja okoli nas. Njegove stvaritve so bile na policah v kioskih (Zvitorepec) pa v trgovinah – žvečilni gumiji Čunga Lunga, bonboni Visoki C, Jelovičini izdelki, Medexovi proizvodi, Pomurske mlekarne, pršilo Pips ... vsi tudi kot reklamni spoti na televiziji.

Miki (Miklavž) Muster se je rodil leta 1925 v Murski Soboti, a pri osmih letih je »postal« Ljubljančan in se po srednji šoli vpisal na Akademijo za likovno umetnost, smer kiparstvo. Kajti kiparstvo je dojemal kot študij giba in hkrati kot pridobivanje občutka za tretjo dimenzijo. To vse in še več je potreboval, da bi lahko zrisal na tisoče sličic za animirane filme. Z risanjem se je začel ukvarjati zgodaj, ko ga je pri 13 letih povsem začaral Walt Disney. »V Ljubljani so predvajali celovečerni film Sneguljčica in sedem palčkov. Sanjal sem samo še o tem, da bi tudi jaz ustvarjal risane filme. Vsak košček papirja, vsi robovi šolskih zvezkov so bili porisani s škrati,« se spominja Muster, ki Disneyja ni kopiral, ampak je od njega prevzel le odnos do figure in dojel očarljivost antropomorfiziranih živali kot glavnih akterjev stripa in risank.

Že leta 1952 je začel risati in pisati o dogodivščinah stripovskih junakov Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje; v njihovi družbi je vztrajal vse do leta 1973. V šestdesetih letih pa je lakoto po risanju risank delno potolažil z nekajminutnimi animiranimi filmi za Viba film in kasneje za TV Ljubljana, ko je v več letih narisal približno 380 animiranih reklamnih spotov. Leta 1973 je sprejel pomembno odločitev v življenju in podpisal pogodbo za dolgoletno sodelovanje z Bavaria filmom v Münchnu. Pripoveduje, kako so zagrebški kolegi Bavarcem natrosili, da v Ljubljani živi norec, ki noč in dan riše in riše. In res, Muster je bil vztrajen in zelo delaven. Na Bavarskem je ustvaril serijo animiranih filmov (400 minut!) po predlogi mednarodno priznanega karikaturista in humorista Guillerma Mordilla. Po letu 1990 se je vrnil v Slovenijo in se lotil tudi karikature.

Štejemo ga za pionirja povojnega slovenskega stripa. Začetki stripa v slovenskem jeziku sicer datirajo že v prvo tretjino 20. stoletja. Rodili so se na risalnih mizah Tržačana Milka Bambiča (strip Bu-Ci-Bu) in Ljubljančana Hinka Smrekarja (Črnosrajčnik). Po drugi vojni pa so se poleg Mustra stripa kmalu lotili tudi Marjan Amalietti, Kostja Gatnik in Marjan Manček ... vse do osemdesetih let, ko je Ivo Štandeker začel »vzgajati« povsem novo generacijo striparjev, ki izhajajo iz drugačnih mentalitetnih, ideoloških in oblikovnih izhodišč. Oblikovno, risarsko, slogovno, kompozicijsko, scenaristično in ideološko je strip raznolik in lahko pripada zelo različnim mentalitetnim matricam. Spekter od Disneyja prek Huga Pratta in Moebiusa (Jean Giraud) do Franka Millerja kaže široko paleto smeri razvoja sodobnega stripa. Strip, do nedavnega še pojmovan kot neresna literatura, si je priboril mesto na knjižnih policah, kot hibrid med literaturo in filmom pa je postal tudi samostojna umetniška zvrst. V nekaj več kot sto letih se je iz časopisnega feljtončka preobrazil v neodvisno, samosvojo umetniško obliko.

Tokratna razstava Mikija Mustra prinaša pregled njegove ustvarjalnosti vse od začetkov – od kiparstva pa prek stripa in risank do političnih karikatur. Avtor razstave Aleksander Buh (Strip.art.nica Buch) je v drugem nadstropju Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) Mustrova dela razgrnil po sedmih sobah. V njih je poleg niza objavljenih stripov in 11 knjig, ki prikazujejo Mustrov stripovski opus, videti tudi risanke in kakšno izvirno »tablo« stripa ali niz sličic za risanke, pa tudi knjižne ilustracije. Seveda ob vsem tem ne smemo pozabiti niti na vsaj dve nagradi – Muster je leta 2015 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in leta 2014 državno odlikovanje Republike Slovenije s srebrnim redom za zasluge.

Razstava:
Miki Muster, pregledna razstava
Kje: Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana
Kdaj: do 1. novembra 2015