Dobri dinozaver

Antizgodovina.

Kaj če bi nacisti dobili II. svetovno vojno? Kaj če Japonska leta 1941 ne bi napadla Pearl Harborja? Kaj če bi komunisti leta 1917 oblast prevzeli v Ameriki? Kaj če I. svetovne vojne ne bi bilo? Kaj če Evropejci ne bi kolonizirali Amerike? Kaj če bi ameriški atomski bombi leta 1945 zatajili? Kaj če bi Martin Luther postal papež? Kaj če bi atentat na Johna F. Kennedyja spodletel? To so tipične kontrazgodovinske špekulacije, ki jim Pixarjeva animacija Dobri dinozaver doda novo: kaj če bi tisti apokaliptični asteroid pred petinšestdesetimi milijoni let Zemljo zgrešil? L

ogično: dinozavri bi preživeli, zavladali in prevzeli vlogo Človeka, ljudje pa bi imeli le status evolucijske fusnote, malega, ničvrednega, pogrešljivega mrčesa, ki stalno tvega, da ga bo kdo pohodil, jasno, namerno in nekaznovano. Dobri dinozaver je Jurski park, v katerem zavri poskrbijo za “končno rešitev človeškega vprašanja”. Ker pa je to vendarle Disneyjev Pixar, je na voljo tudi zvedavi, neškodljivi, vegetarijanski apatozavrček Arla, “dobri” zaver, ki postane sirota (Simba!), tako da si ne more kaj, da se ne bi sprijateljil z ubogim, nemočnim, tlačanskim, pasjim človečkom, Spotom (Timon! Pumbaa!), ki je prepuščen “civilizacijskemu” pohodu dinozavrske “manifestne usode” in surovi, brezmejni, fotorealistični, religiozni krajini, kombinaciji divjega zahoda in agrarnega “božjega vrta”. Nič, Dobri dinozaver evolucijsko mizo obrne: kaj če bi bili ljudje le male živali, le hišni ljubljenci, ki se najbolje počutijo na vseh štirih?