Robinson Crusoe
Robinson Crusoe, 2016
Vincent Kesteloot & Ben Stassen
zadržan
Kako je nastal kapitalizem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
zadržan
Kako je nastal kapitalizem.
Robinson Crusoe po brodolomu obtiči na samotnem otočku, ki izgleda rajsko. Bill Gates bi ga takoj kupil. Windowse bi delil z vami, tega raja pa ne. Še več, otoček izgleda kot Noetova barka – tu so vse živali tega sveta (na čelu s papigo po imenu Torek), s katerimi Robinson hitro najde skupni jezik, tako da zaživijo v slogi, prijateljstvu in demokraciji. Le dvema posesivnima, agresivnima mačkama se zdi, da bi bil svet lepši, če bi ta raj privatizirali, tako da napovesta sovražni prevzem.
Robinson Crusoe je animirana reimaginacija Defoejeve pustolovske klasike (1719), ob kateri se bodo otroci spraševali: zakaj samotni otoček izgleda tako rajsko in kako to, da vsa narava – vse tiste živali, s Torkom vred – prestopi na Robinsonovo stran? Naloga staršev je, da jim to pojasnijo. Začnejo lahko takole: draga hči, Robinson Crusoe je bil človek, ki je izumil kapitalizem. In izumil ga je nehote, spontano, ali bolje rečeno – sodobni neoliberalci lahko Robinsona Crusoeja vedno predložijo kot dokaz, da je kapitalizem “naravno” stanje človeštva. Robinson Crusoe, mestni človek, britanski trgovec, ki ga brodolom ustavi med ekspedicijsko potjo na brazilsko plantažo, obtiči na samotnem otoku, sredi popolne divjine, odrezan od sveta, toda vse, kar najde na tem otoku, obrne v svojo korist, tako da vse postane produkt, dobrina, zasebna lastnina, ekonomski ready-made. Tu ni nobenih regulacij. Brezmejna neodvisnost. Obilje naravnih virov. Raj je priložnost. Trg je prost. Kapitalizem je pustolovščina. Robinson naravo prilagodi sebi, interesom svojega ekonomskega individualizma (pa četudi, rečeno z Marxom, proizvaja le toliko, kot sam potrebuje, ne da bi ob tem mislil na profit). Vse je pri roki, razen ženske, kar pa ga ne moti – seks le ovira delo, produkcijo, kapitalizem. Robinson – homo economicus – v naravi odkrije “skrivni” red, ki je bil ustvarjen zanj. Kot da ga je narava čakala. Kot da narava stremi h kapitalizmu. Kot da je kapitalizem že v sami naravi. Le kako bi se mu lahko uprl, če je pa tako rajsko logičen? Nekateri so opozarjali, da Robinson sploh ni kapitalist, ker je na otoku sam in ker nima s kom trgovati. Nehajte: kapitalizem bi obstajal, pa četudi ne bi bilo nikjer žive duše.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.