Wielki mistrz*

Moč grafičnega oblikovanja, predvsem plakata, je v njegovem bistroumnem, preprostem in hkrati zagonetnem posredovanju sporočila in Henryk Tomaszewski je bil mojster takšnega oblikovalskega postopka. Štejejo ga med najboljše grafične oblikovalce na svetu, bil je odličen ilustrator in učitelj, pa tudi gledališki scenograf. Za poljsko oblikovanje je zelo pomemben. Tako kot njegovi kolegi Tadeusz Trepkowski, Jozef Mroszczak, Eryk Lipinsk, Daniel Mróz, Franciszek Starowieyski, Jan Młodożeniec, Waldemar Świerzy ... in njegovi uspešni študenti Mieczysław Wasilewski, Marcin Mroszczak ... Vsi skupaj so bili zaslužni za mednarodni ugled poljskega plakata in za nastanek mednarodne strokovne oznake – šola poljskega plakata. Tomaszewski je bil med ključnimi podpornimi stebri varšavske Akademije lepih umetnosti, ki je bila neke vrste osvobojeno družbeno ozemlje; bil je mentor številnim generacijam umetnikov in grafičnih oblikovalcev po vsem svetu, in to čeprav je predaval le na Poljskem. Z njegovo smrtjo leta 2005 se je končalo pomembno poglavje v zgodovini vizualnih komunikacij, saj se je z njim iztekla epoha velikih mojstrov, klasično izobraženih umetnikov v grafičnem oblikovanju.

Henryk Tomaszewski se je rodil leta 1914 v družini glasbenikov, a se je v nasprotju s pričakovanji družine vpisal na slikarstvo na Akademiji lepih umetnosti v Varšavi in diplomiral leta 1939. Nanj sta vplivala nemška umetnika Georg Grosz in John Heartfield. Zato je tudi sam začel risati karikature in satirične stripe in že leta 1930 postal redni sodelavec humorističnega tednika Szpilki (bucike). V tem obdobju se je začel ukvarjati tudi s plakatom in Poljakom dal nov zagon z intelektualnim odnosom do njega in ekspresivno barvo kot nosilcem sporočila. Njegovi plakati so bili bolj slikarski kot »arhitektski«, a sčasoma so oblike postajale vse bolj minimalistične in jedrnate; izhodišče in osnovni elementi so bili risba, prostoročna pisava ter raznolikost risarskih slogov. Plakat je gradil po načelu »mentalnih bližnjic«, da je dosegel sintezo temeljne ideje in jo prelil v grafično podobo. Njegovi plakati so preprosti in natančno premišljeni, ustvarjal jih je s posebnim občutkom za humor in kljub rabi simbolov in prispodob so splošno berljivi. Dejal je, da je iskal znake, ki bi bili razumljivi vsem. Številni so postali svetovna klasika: Državljan Kane (1948), Revizor (1953), Kralj Ojdip (1961), Hamlet (1962), Julij Cezar (1971), Amadeus (1981), Manekiny (1985) pa plakati za razstavo kiparja Henryja Moora (1959) ter za razstavo Terese Pągowske (1986), ki je bila poročena s Tomaszewskim, in za njegovo razstavo Love (1991).

Seveda njegovi plakati niso bili le kontrast politični propagandi (agitpropu) in socrealistični umetnosti, takrat še prevladujočemu slogu v Sovjetski zvezi in državah Varšavskega pakta, ampak so bili njeno čisto nasprotje. Tomaszewskemu se je uspelo izogniti režimski cenzuri, in to čeprav ni bil član Komunistične partije Poljske. Partija se je zavedala, da potrebuje tudi takšne, samostojne intelektualce, predvsem pa je bil Tomaszewski močna osebnost z veliko znanja in karizmo. Preprosto ni dovolil vplivati nase in je ostal samosvoj. Znana je njegova misel: »Politika je kot vreme, z njo pač moraš živeti.«

Med letoma 1947 in 1959 je oblikoval plakate za državnega kinooperaterja – Centralo Wynajmu Filmow. Bolj kot da bi filme ilustriral, je pričaral razpoloženje iz njih ali pa uporabil detajl, ključen za razumevanje filmske zgodbe. Pravi učinek je dosegel tudi z uporabo »filmskih postopkov« in sebi lastno estetiko. Uporabljal je fotografijo, montažo, izreze in dramatično perspektivo. S plakati je vedno interpretiral vsebino, nikoli zgolj ilustriral.

Leta 1950 je začel sodelovati z varšavskim gledališčem Sirena tudi kot gledališki scenograf, od leta 1959 pa je desetletja oblikoval plakate za kar štiri osrednja varšavska gledališča. Leta 1952 je postal profesor na Akademiji lepih umetnosti v Varšavi in bil vodja katedre za plakat, ki so jo obiskovali študenti z vsega sveta, saj je Tomaszewski postal idol marsikaterega nadobudnega grafičnega oblikovalca. Bil je hkrati resen in duhovit, ostrih misli in jezika, znal pa je biti tudi samoironičen. Študentom je poskušal privzgojiti skepso, saj nič na tem svetu ni gotovo, zato je treba avtoriteto vreči s piedestala in poiskati lastno pot. Nekaterim študentom je to uspelo, drugi so ostali njegovi zapriseženi posnemovalci. Med njegovimi študenti najdemo nekaj velikih imen – najprej seveda med poljskimi oblikovalci (tudi Andrzej Klimowski, ki je naredi kariero v Angliji) pa med Francozi (skupina Grapus, ki so jo sestavljali Pierre Bernard, Gérard Paris-Clavel, François Miehe), ki so pri njem dobili zalet za svoja družbeno angažirana dela. Med šestimi Slovenci, ki so študirali v Varšavi, so trije diplomirali iz plakata pri Tomaszewskem: Libero Petrič, Ivan Marko in Radovan Jenko.

Razstavo je k nam pripeljal njegov sin, Filip Pągowski, odličen in mednarodno priznan grafični oblikovalec, tudi študent v očetovem seminarju. Leta 2011 je za Mladino povedal, da ni bilo prav lahko biti hkrati sin in študent Henryka Tomaszewskega: »Kleč je bila v tem, da je oče vedel, kaj počnem, kako živim. Nisem se mogel pretvarjati, da delam več, kot sem v resnici, saj je imel pregled nad mojim življenjem. Živel sem doma pri očetu in materi. Neke noči smo žurirali s prijatelji, to je oče vedel, ni pa vedel, da so žurirali tudi sošolci. Zaradi tega sem dobil nižjo oceno, kolegi pa ne.« Ta anekdota, četudi drobna, govori o Tomaszewskem kot človeku integritete in takšno neomajno držo v življenju obdržijo le redki.

Delo Tomaszewskega je imelo velik vpliv na svetovno produkcijo vizualnih komunikacij in s tem tudi na kulturo javnega prostora sodobnih urbanih okolij. Tako so njegova dela povsem upravičeno uvrščena v različne muzejske in galerijske zbirke, od newyorškega MoMA in Muzeja sodobne umetnosti v Kanagavi na Japonskem do muzeja Stedelijk v Amsterdamu ... pa vse do poljskih nacionalnih muzejev v Varšavi in Poznanju. Ljubljansko razstavo, kjer bo na ogled približno 200 njegovih del, plakatov, risb, risanih komentarjev in knjižnih ovitkov, organizira Fundacija Brumen.

Oblikovalska razstava:
Henryk Tomaszewski
Kje: Narodna galerija, Ljubljana
Kdaj: od 25. maja do 24. julija 2016

* Veliki mojster