Kavarniška gospoda

zadržan +

Outsider.

Woody Allen je bil poet New Yorka, preden ni pred leti sklenil, da bo postal poet še drugih mest, recimo Barcelone (Ljubezen v Barceloni), Londona (Zadnji udarec), Rima (Rimu z ljubeznijo), Pariza (Polnoč v Parizu) in San Francisca (Otožna Jasmine), celo Azurne obale (Čarovnija v mesečini), zato ne preseneča, da se je zdaj, v Kavarniški gospodi, po dolgih letih – po Holivudskem koncu – spet poklonil Hollywoodu, toda ne današnjemu, temveč nekdanjemu, tistemu“zlatemu” iz tridesetih let, v katerega pripotuje Bobby (Jesse Eisenberg), ki – naveličan New Yorka – išče nekaj, kar bi ga odlepilo od tal, najde pa le reči (blišč, koktejlske iluzije, nevroze, puhle zvezde, bujne tajnice ipd., hej, še celo muzo, Kristen Stewart, mu spelje mogočni agent, njegov stric, Steve Carell), ki ga prepričajo, da se vrne v New York.

Z eno besedo: Allen nas odpelje v Hollywood, da bi nam pokazal, da je slabši od New Yorka. Bolje se je pečati z gangsterji kot pa s Holivudčani! Še več: Allen nam pokaže, da z Bolje se je pečati z gangsterji kot pa s Holivudčani! Še več: Allen nam pokaže, da z Bolje se je pečati z gangsterji kot pa s HoliNew Yorkom ni mogel tekmovati niti Hollywood v svojem idealnem obdobju. Je pa res, da imate ves čas občutek, da je Bobbyja tja poslal z napačnim časovnim strojem.