9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kultura
»Ni res, da je Severna Koreja pekel, Južna Koreja pa nebesa«
Ko Un, južnokorejski pesnik
Za Ko Una (1933), ki je v Južni Koreji že za časa življenja legenda, pravijo, da diha poezijo. Njegovih 150 pesniških zbirk primerjajo z visoko goro, katere vrha ni mogoče doseči. V pesmih opisuje svoje burno in razgibano življenje in nemirnega duha domovine in njenih prebivalcev. Je človek, ki vedno hodi po ostrini britve, med Scilo in Karibdo življenja in smrti. Kopal je grobove za padle v korejski vojni. Deset let je bil budistični menih. Trikrat je skušal napraviti samomor. Nato je postal glas ljudstva v delavskem gibanju in v gibanju za demokracijo, zaradi česar je bil večkrat zaprt. Po letu 1982, ko se je poročil s profesorico angleščine, ki je tudi prevajala ta pogovor, se je njegovo življenje umirilo. Z vsem svojim bitjem se je posvetil pesnjenju. V zadnjem času je med najbolj izstopajočimi južnokorejskimi zagovorniki združitve Korej.
Ko Un je bil častni gost festivala Dnevi poezije in vina, založba Beletrina pa je ob tej priložnosti izdala izbor njegovih pesmi z naslovom Pišem v zrak.
V uvodu ene izmed svojih knjig ste zapisali misel, ki povzema vaše pesnjenje in razumevanje sveta. »Razširiti moram svoj svet. Ne bom zaprt le v svetu sedanjosti,« ste napisali. Ob branju vaših pesmi se ni mogoče znebiti vtisa, da kot modrec opisujete današnji svet v vseh njegovih pojavnih oblikah z vednostjo o preteklem, sedanjem in prihodnjem času.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.