Koga napasti zdaj?

za

Onstran mavrice.

Michael Moore odpotuje v Evropo, Indijo Koromandijo, da bi Ameriki pokazal prednosti evropske socialne in pravne države. V Italiji ugotovi, da imajo delavci ogromno dopusta in dve uri za kosilo. Ni čudno, da Italijani vedno izgledajo tako, kot da so ravnokar fukali, pripomni. V Nemčiji ugotovi, da delodajalci delavcem po koncu šihta ne smejo več težiti z mejli ali dodatnimi deli. Na Finskem ugotovi, zakaj finski učenci dosegajo najboljše rezultate na svetu – ker so odpravili domače naloge, dolge šolske dneve in privatne šole. Ha! V Franciji ugotovi, da učenci v šolah dobivajo vrhunska, bogata, zdrava kosila. Ameriški fast-food je pod njihovim nivojem.

V Sloveniji ugotovi, da je visoko šolstvo brezplačno – Eldorado za ameriške študente. Na Islandiji ugotovi, da so vse skorumpirane bankirje zaprli, na Portugalskem, da ljudi zaradi drog ne zapirajo, na Norveškem pa, da jetniki živijo v odprtih ječah – kriminala zaradi tega ni več, temveč manj. Vse, o čemer je sanjala Amerika (z demokracijo, svobodo in enakostjo vred), se je izpolnilo v Evropi. In ker se je ameriški sen uresničil v Evropi, jo je treba napasti, okupirati in anektirati. Ironija je v tem, da ni več kaj okupirati – natanko to, kar Moore v Evropi hvali, iz same Evrope izginja. Tudi slovenske “brezplačne” fakultete si bodo kmalu lahko privoščili le še ameriški študentje. Rekel bom le to: poglejte si tale doku, preden ne postane fikcija.