Dekle kralj

Švedska Lilith.

Pred davnimi leti je švedsko kraljico Kristino igrala Greta Garbo – in bolje je ne bi mogla. Problem je bil le v tem, da je bilo tedaj, leta 1933 (v Mamoulianovi razkošni Kraljici Kristini), prezgodaj, da bi povedali, zakaj se protestantska kraljica Kristina ni hotela poročiti, zakaj se je odpovedala prestolu in zakaj je odšla v Vatikan ter se – kmalu po koncu “tridesetletne vojne”, te strašne verske vojne (katoličani vs. protestanti), ki je terjala osem milijonov življenj – spreobrnila v katolištvo, zato na koncu odide zato, ker se hoče poročiti s tistim (španskim katoliškim emisarjem), ki ga je izbralo njeno srce, ne pa z onim (protestantskim princem), ki so ji ga izbrali drugi.

Ker je bila Greta Garbo ves čas v moškem kostumu, so mnogi tedaj protestirali, češ da to namiguje, da je bila kraljica Kristina biseksualka, kar da je le navadno natolcevanje, ta nesporazum pa skuša zdaj odpraviti film Dekle kralj, v katerem Kristino (Malin Buska), ki kraljica postane pri šestih, zaradi deškega izgleda vzgajajo kot fanta, tako da dobi dostop do “moških” reči, kot so mečevanje, ježa, knjige, umetnost, znanost in filozofija, kar jo je prelevi v kraljico umetnosti, znanosti in filozofije. Celo francoski filozof René Descartes jo obišče. Dvor hoče, da se poroči in da pridela potomca, toda ko zagleda svojo novo dvorno damo, grofico Ebbo Sparre (Sara Gadon), poskrbi, da pade v njeno hladno posteljo – kot neke vrste termofor. Postelja oživi. In ko med njima klikne, je jasno, koga je izbralo njeno srce. Ni Španca, ki bi jo prepričal v nasprotno. Film Dekle kralj ni velik – Mika Kaurismäki, Akijev brat, je le fasciniran nad svojim wikipedijskim odkritjem. Če je kraljica Kristina v Vatikan res odšla zato, ker je bila lezbijka, potem je bilo to vsekakor več kot le ironično, toda zgodovinsko dejstvo je, da je pokopana v Vatikanu, kar pa je spet več kot le ironično.