Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 46  |  Kultura  |  Film

Nočne ptice

Nocturnal Animals, 2016, Tom Ford 

za +

Bralka.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 46  |  Kultura  |  Film

za +

Bralka.

Nočne ptice so film, ki ga je za dva filma. Za začetek, to je film o ženski, ki postane alergična na kapitalizem. Susan (Amy Adams) je kustosinja losangeleške jet-set galerije, nanjo se lepijo sterilne elite, iz roke ji štrli dolce vita, na steni njenega steklenega deluxe stanovanja visi Koons, na njenem obrazu pa zima. Njen mož (Armie Hammer) stalno potuje in sklepa kupčije, ki ga bodo morda rešile. Nje ne bodo. Dovolj ima te zlate kletke, v kateri se počuti kot talka – ali pa ugrabljenka. In ko ravno srepo zre predse, pride paket – rokopis romana Nočne ptice, ki ga je napisal Edward (Jake Gyllenhaal), njen prvi mož. Je Edward njena zapravljena priložnost? Bi bilo njeno življenje boljše, če bi ostala z njim? Bi na Koonsovi steni visela njena kreacija, ne pa Koonsova na njeni? Bi jo Edward odpeljal v prihodnost, pravo svobodo? Roman je posvetil njej, toda odvrti se takole: Tony ( ja, Gyllenhaal) svojo družino odpelje na trip, ki se konča tragično – ženo, ki jo igra Isla Fisher, podobnica Amy Adams, in hčerko ugrabijo teksaški friki, pripadniki Trumpove “nevidne” Amerike, ki so enako alergični na tujce in elite (in ki bi se dobro podali Susanini uvodni razstavi “belih smeti”). Je to tisto, kar bi dobila, če bi ostala z njim?

Bi jo s prvim možem odnesla še slabše kot z drugim? Susan – hči seksističnih, rasističnih, homofobičnih republikanskih staršev, ki noče biti kot svoja mati – izgleda kot ženska, ki lahko izbira le med dvema smrtma. Je pa res, da bi se Edward zanjo vsaj boril, celo maščeval bi jo. Bi jo s tem tudi osvobodil? “Vse se na koncu spremenimo v svoje matere,” pravi Susanina mati. A po drugi strani: kaj, če si Susan to, kar vidimo, le umišlja? Kaj, če je to le njena interpretacija tega, kar bere, le njeno imaginiranje, le tista njena kreacija, ki bi morala viseti na Koonsovi steni? Kdor je videl Osamljenega moža, ve, da je Tom Ford, sicer veliki modni dizajner, tudi velik emocionalni dizajner, le da tokrat pričakujte vsaj dva emocionalna rukerja – Nočne ptice so pač dva filma.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.