Ljubezen in prijateljstvo

Rentniki.

Za filme velja na splošno tole: junaki ne živijo, temveč se le obiskujejo – stalno se premikajo in sprehajajo, potujejo, drvijo, ležijo, posedajo, se zaljubljajo. Nihče ničesar ne dela. Zdi se, kot da so ves čas prosti, da so torej rentniki – da živijo od magične, skrivne rente, ki jih hrani, ne da bi gledalec vedel, kako. Film Ljubezen in prijateljstvo je v tem smislu metafilm, a nič bolj kot drugi filmi, posneti po romanih Jane Austen. Ta je posnet po Lady Susan, njenem manj znanem romančku v pismih, kar pa ne pomeni, da tudi tu ne mrgoli lordov in drugih aristokratov, pravih rentnikov, ki jim ni treba ničesar delati, tako da imajo veliko časa za sprehajanje, obrekovanje in spletkarjenje.

Največ časa ima največja spletkarka, lady Susan (Kate Beckinsale), vdova, ki išče dva moža, enega zase in enega za svojo hčerko, njene spletke, tako strupene in tako precizne kot besede revolucionarjev, pa mučijo status quo. “Ne živiva, ampak hodiva na obiske,” dahne svoji hčerki. In vsak njen obisk je napad na družbeni status quo – na patriarhalni red, seksizem, rentniški režim finančnih elit. Susan tega režima noče zrušiti – le vanj se skuša prebiti. Kar pa je težko, skoraj nemogoče. Lažje bi ga bilo zrušiti.