9. 12. 2016 | Mladina 49 | Kultura | Dogodki
Ko zagodeš na golo telo
Ali je glasba za gledališke predstave lahko presežek tudi zunaj gledališkega konteksta? Vsekakor. Sploh če se je loti Drago Ivanuša.
Drago Ivanuša, Lola Mlačnik in Anja Novak pri metaforičnem iskanju »notranjega glasu«.
Glasba je že od vsega začetka sestavni del in pogosto tudi eden ključnih elementov gledaliških predstav. Tega se zelo dobro zavedajo številni slovenski gledališki režiserji, ki si v predstavah radi izmišljajo inovativne in drzne načine rabe glasbe. Je pa hkrati res, da je ta nemalokrat lahko tudi preslišana, neopažena, samoumnevna zvočna kulisa. Zato ne preseneča, da se njenega potenciala včasih zavemo šele takrat, ko jo slišimo v samostojnem kontekstu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.