Paterson

Bolj čudno od raja.

Travis Bickle – Scorsesejev Taksist – je bil alergičen na 20. stoletje. Paterson (Adam Driver) – Jarmuschev šofer mestnega avtobusa iz Patersona (New Jersey) – pa je alergičen na 21. stoletja. Mobilca nima, internet ga ne vleče. Paterson – zen verzija Travisa Bickla – je romaneskni offline preostanek 20. stoletja. Poročen je z Lauro (Golshifteh Farahani), ki sanjari, da bo country pevka (ali pa bo odprla arty pekarno, odvisno pač od dneva).

Sam – aficionado Williama Carlosa Williamsa, avtorja epske pesnitve Paterson – piše pesmi, a ni še nobene objavil. Piše jih – tako kot Frank O’Hara svoje Lunch Poems – v pavzah, ko avtobus stoji. To je ostalo od odprte ceste, velike avanture, velikega teksta in velikega tripa, ki jih je obljubljal ameriški sen. Paterson čez dan vozi avtobus, popoldne posluša ženine sanjarije, zvečer gre v lokalni bar, ponoči pa se zlekne k ženi, toda oba izgledata kot večna ljubimca, ki sta še vedno nedolžna. In Paterson, kustos Patersona, vse to rutinsko ponavlja iz dneva v dan, kot da štejejo le še reči, ki jih je mogoče ponoviti. Ponavljati pa jih je treba, da bi človek postal mesto, da bi torej Paterson postal Paterson. “Zdi se, kot da živiva v 20. stoletju,” pravi njegova žena. In od 20. stoletja ni ostalo prav dosti, le nekaj minimalističnih verzov, ščepec žargona pravšnjosti, tisti kul občutek, ko prvo cigareto prižgeš ženski, ki jo ljubiš, in vprašanje: Bi bili raje riba? (Kinodvor)