Za vsako ceno

zelo za

Ni prostora za starce.

To je film, ob katerem vam bo Brecht šepnil: Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke? Nekoč so ljudje ropali banke – danes banke ropajo ljudi. Toby (Chris Pine) in Tanner (Ben Foster), brezposelna, obubožana, deklasirana teksaška brata, o tem nimata nobenih iluzij. Njuna mati je imela kos zemlje, na kateri so odkrili nafto, toda banka je materi podtaknila hipoteko, ki je bila “strukturirana” tako, da je ne bo mogla nikoli odplačati. Neodplačljivi dolg pa lahko danes odplačaš le tako, da oropaš banko – in natanko to storita brata, le da so obresti takšne, da morata oropati več bank. Dolg gori počasi – kot obup.

Šerif Marcus Hamilton (Jeff Bridges) – obešenjaški, lakoničen, hladnokrven – je zanju to, kar je bil Frank Hamer za duo Bonnie & Clyde in kar je bil Tommy Lee Jones za Josha Brolina v filmu Ni prostora za starce. Za vsako ceno je sijoči, melanholični noir o socialni puščavi zadolžene, zapuščene, jezne, nevidne Amerike – film, v katerem je nemogoče navijati za banko, navsezadnje, prva asociacija ob pogledu na bankirja je deložacija. Le še norec gre na banko neoborožen.