Zlato

zadržan

Ni vse zlato, kar se sveti.

Matthew McConaughey je Kenny Wells, bankrotirani, razdejani, zapuščeni, sfantazirani luzer iz Nevade (plešast, rahlo zavaljen, ipd.), sin nekdanjega rudniškega magnata, investitorje in celo banko J. P. Morgan prepriča, da je sredi indonezijske džungle – s pomočjo genialnega geologa (Edgar Ramirez) – odkril zlato žilo, »največji zlati rudnik vseh časov«. Geologija je res 40 milijonov let kuhala zanj. Investitorji se tepejo zanj, njegovo firmo uvrstijo na borzo, delnice letijo v nebo – Kenny postane Zlatokop leta, Volk z Wall Streeta. No, Indiana Jones z Wall Streeta. In potem gre njegovo življenje res po poti Volka z Wall Streeta – in še po poti Velike poteze za povrh. Zlato se vedno prelevi v blato.

Ko finančni sektor uroči pohlep, je tunelska vizija neizbežna – vsi vidijo to, kar jim rečeš, da morajo videti. Ali kot dahne Kenny: »Resnica postane nepomembna, ko vsi bogatijo. Le pogledati bi morali. Le oči bi morali odpreti.« Pa bi videli, da ni vse zlato, kar se sveti. A to bi moral nekdo – recimo agent – povedati tudi samemu McConaugheyju. Imate ljudstvo in kralja. Kdo je bolj nor: ljudstvo, ki misli, da je kralj kralj, ali kralj, ki misli, da je kralj? Jasno – kralj. In Matthew McConaughey je tak kralj, ki verjame, da je kralj: Matthew McConaughey, ki verjame, da je Matthew McConaughey. Kariero je začel briljantno (Čas za ubijanje, Samotna zvezda, Amistad, Stik), ker ni mislil, da je Matthew McConaughey, toda potem je začel verjeti, da je Matthew McConaughey, tako da je pristal v sranju, v katerem je igral samega sebe (Kako se znebiti fanta v 10 dneh, Načrtovalka porok, Vse moje bivše, Čez 30 in še pri tastarih, Ni vse zlato, kar se sveti, Sahara). Da bi se odrešil te »slabe« in »slepe« vere, je nehal verjeti, da je Matthew McConaughey – ni več igral samega sebe, pozabil je na mit o sebi, temveč je tvegal in igral nekoga drugega, radikalno drugega, no, radikalnega drugega (Bernie, Mud, Morilec Joe, Vroči Mike). Toda zdaj, po oskarju (Klub zdravja Dallas) in Volku z Wall Streeta, spet verjame, da je Matthew McConaughey – v Zlatu namreč narcistično povzema svoje tike in finte, vse tisto, kar naj bi določalo blagovno znamko »Matthew McConaughey«. McConaughey igra McConaugheyja. Kar pomeni, da je spet nasedel mitu o sebi. Da spet igra sebe. In da spet flirta s sabo. McConaughey se ima pač za zlato žilo. Zlato – posneto po resnični zgodbi (o borzno-zlatarskem iluzionizmu kanadske družbe Bre-X Minerals) – je moralka, ki pa je McConaughey še vedno ne razume. Če bi jo razumel, potem bi Zlato preskočil. Ali pa bi ga tvitnil, saj ga je manj kot za 140 znakov. S presledki vred.