Udari kot dedec

zadržan

Dvoboj stoletja.

Komik Charlie Day ima visok glas, krhko telo in prestrašen pogled, tako da bi zlahka odigral vlogo Paula Hacketta, če bi Martin Scorsese posnel rimejk Idiotske noči – ponoči bi zavil v napačno ulico, kjer bi ga potem vsi po vrsti maltretirali. Vsakdo, ki bi prišel mimo, bi ga lahko mirno brcnil, opsoval in užalil.

V farsi Udari kot dedec zavije v napačno šolo, toda zanj je vsaka šola napačna – igra namreč mevžastega, submisivnega učitelja, ki se boji dijakov. Lahko ga psujejo in žalijo. Če bi pripravili šolsko predstavo Petdeset odtenkov sive, bi Anastasia mučila njega. Toda obstajajo hujše reči: ko kompromitira možatega, odločnega, jeznega, testosteronskega učitelja (Ice Cube), ki se dijakov ne boji, je izzvan na dvoboj stoletja – pred šolo, na odprti sceni. Če se še spomnite filma Generacija 1984 (in številnih nadaljevanj), v katerem je bila ameriška šola videti kot bojna cona, potem veste, kam tale farsa taco moli, še toliko bolj, ker se lepo poda času, ko Trumpova ministrica za šolstvo pravi, da bi morali biti učitelji oboroženi, in ko Trump nastopa kot mesija, ki bo ameriške moške naredil spet velike. Moške submisivnosti je konec.