Mesečina

Fant iz soseščine.

Hollywood je dobil svojega prvega avtentičnega trola – Warrena Beattyja. Ko je ob podelitvi oskarja za najboljši film dobil napačno kuverto, je sicer opazil, da je nekaj narobe, a je kljub temu za dobitnico oskarja razglasil Deželo la la. Trump je triumfiral, saj je s tem dobil potrditev, da so Hollywood in liberalci fake news. Obenem pa je dobil še eno potrditev: da so Hollywood in liberalci tisti, ki diskriminirajo črnce, saj se je pri tej mučni šaradi ustvaril vtis, kot da so skušali z belskim filmom, Deželo la la, okrasti črnskega, Mesečino. In prav to so za zadnja leta bučno in burno očitali Hollywoodu: da diskriminira črnske filme, črnske filmarje, črnske igralce in igralke. Še prej je legitimiral rasizem. Ali kot je rekel temnopolti pisatelj, pesnik in esejist James Baldwin: »Ko črnec gleda, kako Gary Cooper v filmih pobija Indijance, pri tem pa navija za Garyja Cooperja, v šoku ugotovi, da so ti Indijanci v resnici črnci.« Ker pa Hollywood noče biti viden kot Trump (rasist, fake news), je politiko naglo spremenil – in glavnega oskarja podelil Mesečini. Kar pa je bilo spet mučno, saj bi se lahko ustvaril vtis, kot da so Mesečino nagradili le iz politične korektnosti, potemtakem ne zato, ker je film dober, temveč zato, ker je črnski. Nič ni dlje od resnice.

Mesečina, intimni, senzualni, dobro niansirani bildungsroman o zorenju Chirona, sramežljivega, občutljivega, stalno šikaniranega črnskega fanta iz geta (Liberty City, Florida), ki ga v treh različnih obdobjih igrajo Alex Hibbert (pri desetih), Ashton Sanders (pri šestnajstih) in Trevante Rhodes (pri dobrih dvajsetih), je mala mojstrovina, ki Chironove identitete ne poenostavlja ali reducira, temveč jo čudovito in ritualno zakomplicira, saj Chiron ni le črnec, ampak tudi gej iz geta (zaljubljen v prijatelja), otrok »postrasne« socialne bede (očeta ni, mati je džankica, njegov mentor je diler, ki ga igra oskarjevec Mahershala Ali), kar pomeni, da ga ob rasni definirata tudi spolna in razredna identiteta. Definirajo ga tri identitete, toda ironično – vse tri so diskriminirane. Kot da bi hotel film reči: kakšne možnosti ima fant, ki je črn, gej in reven? In Mesečina – predstavljajte si Wong Kar-waija med Fanti iz soseščine – lepo pokaže, koliko represije mora premagati »Mali«, če hoče splavati. Že zgolj za to, da bi postal »Black«, se mora transformirati v to, pred čemer je v otroštvu bežal. In da bi ostal nedolžen (in da bi preživel Ameriko), mora postati kriminalec. James Baldwin – črn, gej, iz geta – se je leta 1948 odselil v Francijo. Chiron ima še vedno dovolj časa, da postane James Baldwin.