Dean Komel: Obeležja smisla

+ + + + +

Filozof po poti iskanja smisla.

Avtor ne prinaša enostavnih receptov, katerim bi nato denimo skušali slediti v svojem bivanju. Kakopak, potem bi ne bil filozof.

S pisanjem o mišljenju pa zadeva povsem običajno moderno bivanje. Sodobnik pogleda reklame, filme, družbena omrežja in množične medije – njegov urnik se v hipu izriše sam od sebe. Spopad teče kvečjemu zoper zahteve službe, poslov, družine in bližnjih. Kaj bo imel rad in počel, pride od drugod. Kje pa je on? Ali pride kakšen vznik, kakšno snovanje tudi iz njega?

Komel misli z besedami: ob obveščenost pritakne osveščenost, neizgovorljivost razširi na nedopovedljivost, uporablja zastalost in ničišče etc. Bralcu z njimi postavlja ovire; namesto da bi brzel skozi tekst, se ob njih spotika, saj je naenkrat prisiljen tuhtati o samoumevnostih, ki jih kdaj poruši že ena sama beseda oziroma njen zorni kot.

Maksimo »spoznaj samega sebe« postavi kot nelagoden projekt. Ne deluje več globok premislek, po katerem bi človek obrnil na glavo hierarhije, ki so ga doslej vodile. Odgovor je iskati drugod – prisluhniti tišini govorice. To ni duhoviti oksimoron, gre za ustvarjanje samega sebe, ki poteka v radikalni obliki. Tako da se zapre, kar pogrezne sam vase in pretrga vse stike z zunanjim svetom. In si vzame pravico samoodtujitve ali enostavno malo miru. Takrat se mu odpre priložnost, da je priča samemu sebi; prost posnemanja, odražanja in odslikavanja materialnih in virtualnih svetov komunikacij. Iz tega lahko vznikne drugačna ustvarjalnost in potem vrnitev v občestvo. Za katerega velja: mar se lahko smiselno pogovarjamo, če ne znamo molčati.

Molk kot modrost. Izbira besed in odmik iz frenetičnosti dolgoveznega zlaganja nesmiselnih evidenc, s katerimi nas pitajo komunikacijski izviri sedanjosti.