Sledi življenja

za +

Mali Calvin.

Spomnite se Gravitacije, v kateri je Sandra Bullock obtičala sama v vesolju. Kaj je bilo sporočilo te sci-fi opere? Zelo preprosto: da je vesolje strašno, srhljivo, grozljivo. Ali bolje rečeno: da je vesolje že samo po sebi grozljivka in da je obenem tudi pošast, da je torej grozljivka, ki kakšne posebne pošasti ne potrebuje, ker je že samo dovolj velika pošast. Osmi potnik nas je leta 1979 opozoril: »V vesolju nihče ne sliši tvojih krikov.« Tako se je namreč glasil slogan, s katerim so ga oglaševali. Kar je pomenilo: v vesolju nima smisla kričati, vreščati ali pa klicati na pomoč, ker te itak nihče ne sliši. Vesolje pač zasenči vse pošasti. Pošast, ki hoče zasenčiti vesolje, mora biti res pošast posebnega kova. In alien, ki v Osmem potniku terorizira in zdesetka posadko vesoljske ladje Nostromo, je bil takšna pošast – pošast, ki je lahko tekmovala z vesoljem.

V Sledeh življenja, reimaginaciji Osmega potnika, imate pošast, ki hoče na vsak način zasenčiti vesolje, toda ekipa z Mednarodne vesoljske postaje (Jake Gyllenhaal, Rebecca Ferguson, Ryan Reynolds itd.), ki je nekje globoko v stratosferi, se je neznansko razveseli. Ta pošast je najprej le celica, vzorec mikroskopskega organizma, ki ga dobijo z Marsa – znak in dokaz, da v vesolju obstaja življenje. Nismo sami! Zunajzemeljski organizem krstijo za Calvina. Grozljivke so bile vedno polne znanstvenikov, ki so se zunajzemeljskega bitja prešerno in zaljubljeno razveselili. Čudež, so vpili. Spomnite se le kultne grozljivke Stvor z drugega planeta (The Thing from Another Planet, 1951), v kateri na Arktiki najdejo zunajzemeljsko kreaturo, dr. Carrington, ki se mu zdi »znanje pomembnejše od življenja«, pa navdušeno dahne: »V znanosti ni sovražnikov, le fenomeni, ki jih je treba proučevati.« Na tak način se znanstveniki z Mednarodne vesoljske postaje, ki se jim zdi znanje (vesolje) prav tako pomembnejše od življenja (Zemlja), razveselijo onega vesoljskega »fetusa«. Morali bi ga abortirati. Kar skušajo storiti, a prepozno. Calvin mutira v divjo, vsevidno, vsepovsodno, genocidno pošast, ki jih začne potem – drugega za drugim – grizlijevsko masakrirati. Kot bi rekel dr. Carrington: »Ne čuti ne užitka ne bolečine – nima ne čustev ne srca. V vseh pogledih je superiornejša od nas.« Človeštvo ji gre pač na živce. čustev ne srca. V vseh pogledih je superior.« Človeštvo ji gre pač na živce. In z vsakim človekom, ki ga požre, je večja. Tale slasher, mali klavstrofobični body-art terorist, obrije živce – in Prihod. Ja, veste, kaj se bo zgodilo, a nimate pojma.