Mirni zaliv

za

Bon appétit!

Če bi Royu Anderssonu, režiserju filma Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju, rekli, naj opiše svoj najljubši film Wesa Andersona, recimo Grand Budapest Hotel, bi dobili Mirni zaliv, kostumsko grotesko o razgledniški francoski obali (Calais), turistih, ki skrivnostno izginjajo, dveh nerodnih, obešenjaških detektivih (Stan & Olio), ki izginotja preiskujeta (»Kako to, da izginjajo le turisti, ne pa tudi domačini?«), degenerirani aristokratski rodbini (Fabrice Luchini, Valéria Bruni-Tedeschi, Juliet Binoche), ki tam dekadentno letuje, in vljudni, ustrežljivi kanibalski lumpenproletarski družini, ki se prehranjuje s turisti (»Bi kdo še nogo,« sprašuje mama), toda nikar ne spreglejte fanta, ki se dela, da je dekle, s čimer namigne, da je brutalna ekonomska neenakost tako umetna kot spolna razlika, in župnika, ki med procesijo blagoslovi ribolov, s čimer namigne, da je kanibalizem tako krščanski kot »rešnje telo«, evharistija, obhajilo in transsubstanciacija. (art kina; se vrne tudi v Kinodvor)