Velikanka

Učinek metulja.

Gloria (Anne Hathaway) je princesa, ki zaspi v velemestu in se zbudi v svoji rojstni vukojebini. Ni ji uspelo (izgubi fanta, službo in stanovanje), zato se vrne domov – med spomine, stare sošolce in ljudi, ki so obtičali v svojih otroških sobah. Včasih koga užali, včasih pa koga peca (Jason Sudeikis), toda le zato, da bi mu lahko pokazala svojo vzvišenost. Jasno, pretežno se utaplja v samopomilovanju – in alkoholu. To situacijo ste videli že v mnogih filmih. Na srečo je te filme videl tudi Nacho Vigalondo, kultni španski auteur (Zločini časa, Nevidne oči itd.), ki pa je očitno sklenil, da bo to situacijo pomočil v žmoht starih B-šokerjev, recimo Napada velikanke, King Konga in Godzile, tako da Glorijino »metuljasto« kriljenje na drugi strani sveta, v Seulu, kmalu povzroči potres (via »Godzila«). In potem naslednjega. In naslednjega. Točno, Glorijino obnašanje je »daljinec«, ki v deželah na drugem koncu sveta sproža katastrofe.

Kaj hoče reči pesnik, je na dlani: »nedolžni« Zahodnjaki s svojim egoističnim konzumiranjem – s svojim plenilskim zapijanjem, če hočete, – povzročajo nesreče, ki se dogajajo na Vzhodu, prepričani, da so sami fajn, da nimajo nič s tem in da lahko mirno in brez občutka krivde, s six-packom v roki, uživajo v TV-prenosih te resničnostne destrukcije. Do takšnih sporočil pridejo le filmi, ki planejo iz trebuha B-filmov in njihove čudovito detabuizirane morale.