Spomini na ljubezen

Divjak.

Film Spomini na ljubezen se preveč trudi, da bi ugajal. Toda ugajati ne skuša le estetsko, s turističnim, tako rekoč razgledniškim izgledom, bukolično staromodnostjo, Čajkovskim in nežnim vizualnim masiranjem Marion Cotillard, temveč tudi politično – s kritiko patriarhalne seksualne politike, s katero se ljudje, ki take arty filme gledajo, itak strinjajo. Spomini na ljubezen, ki se dogajajo ob koncu II. svetovne vojne in po njej, si hočejo na vsak način čestitati za svoj »pravilen« pogled na seksualno politiko, pri čemer pa jih zanese tja, od koder bežijo. Za začetek, tu imate Gabrielle (Marion Cotillard), Francozinjo iz kmečke družine, ki je pri dobrih tridesetih še vedno samska – rada bere, ljubi globoke misli, hlepi po romantiki. Tu in tam jo zgrabijo hudi krči, verjetno zaradi depresije in represije, kajti živi na podeželju, kjer jo imajo vsi za »čudakinjo«, celo »norico«, bolj ali manj zato, ker še ni poročena.

Mama ji na hitro predpiše Joséja (Alex Brendemühl), mirnega, ne ravno ambicioznega španskega kmeta, s katerim se poroči. Hladno. Brez ljubezni in brez strasti. Kar pomeni konec neodvisnosti. Grozno, se strinjamo – Gabrielle postane ujetnica in žrtev patriarhalnih fantazij. Tudi zakonski seks je, kot vidimo, seks brez užitka. Še huje: zakonski seks je videti kot nekaj, v kar je prisiljena – kot posilstvo. Kmalu je videti celo kot prostituiranje, saj se »žrtvuje«, da mož tesnega družinskega proračuna ne bi trošil za prostitutke. Toda potem zboli (»mal de pierres«) in odpotuje v idilični alpski sanatorij, kjer končno sreča »pravega« moškega – seksi mladeniča (Louis Garrel), vojnega heroja brez ene noge, ki pa se piše Sauvage. Po naše: Divjak. To je zdaj »pravi« seks. Film, ki odkimava patriarhalni seksualni politiki, prikima prav najrigidnejši fantaziji patriarhalne seksualne politike – da ženska v resnici hlepi po »divjaku«, ki jo bo »raztrgal«. Sauvage kakopak ni umazani »divjak« iz gozda, temveč elegantni, aristokratski, poduhovljeni, spevni svetovljan, ki z doživetim stokanjem in telenovelističnim smislom za senzualno masažo čestita njeni »oceanski« želji – »sanjski« moški iz Dr. romanov ali pa Playboyevih nokturnov.