Gospa geste in akcije

Prejšnji petek smo dočakali 32. edicijo ljubljanskega grafičnega bienala, naše mednarodno še vedno prepoznavne kulturne prireditve. Pripombe, da na njej vidimo vse premalo grafike, so letos glasnejše. Potrebnih je bilo kar dobrih 17 let, da sta se občinstvo in slovenska stroka zbudila ter spet začela razmišljati o grafiki danes. Vendar nam letos v okviru grafičnega bienala ponujajo izredno razstavo velike dame svetovne grafike, brazilske umetnice italijanskih korenin, 82-letne Marie Bonomi. V ljubljanski Galeriji Jakopič so na ogled odtisi vrhunskih lesorezov, razstava je lepo postavljena in razstavišče je spet lahko pokazalo svoj zanimiv značaj ter zasijalo v modrini Marie Bonomi. Umetnica je v prostor postavila tudi nekaj velikih lesenih blokov, matric. Izbor grafik ni prevelik, vendar je dovolj reprezentativen, da pokaže ves razpon njene grafične umetnosti, vse do vrhunca, ki ga predstavlja instalacija, poimenovana O bistvenem, sedem obzorij človeka, ki jo sestavlja sedem različnih snovnih plasti, sedem elementov tega planeta.

»Grafike Marie Bonomi predstavljajo izredno afirmacijo grafičnega medija v sodobni svetovni umetnosti; ob tem prečijo meje klasične grafike, pa tudi ukoreninjenost delitve na moško in žensko umetnost. Njeno delo pusti močan čustven vtis , « je zapisal Ivo Mesquita, mednarodno priznan kurator, direktor Pinakoteke v brazilskem São Paulu, med drugim tudi kurator 28. bienala v tem mestu. Njene grafike občuduje kot vibrirajoče mehanizme, kot soočanje diagonal in geometrijskih oblik, ki pričarajo iluzijo energije. Vsi se strinjajo, da so njena dela umetnine, ki artikulirajo avtoričino visoko inteligenco in senzibilnost ter jo hkrati predstavijo kot močno in družbeno angažirano umetnico. Maria Bonomi se sprašuje, kako izstopiti iz minljive kulture v takšno s substanco. »Zelo me je strah efemerne kulture, ki je v Braziliji dandanes trend.« Meni, da bi morali denar, veliko denarja, ki je pretežno namenjen minljivim dogodkom, nameniti stvarem, ki ostajajo in se fizično udejanjijo ter družbi pomenijo kakovostno stalnost, medtem pa minljivi dogodki, kot so razni festivali, načenjajo substanco knjižnicam, orkestrom, gledališčem, šolam ...

»Ko iščeš pravi les, že delaš grafiko, že razmišljaš, kaj bo nastalo. Grafike ne načrtuješ, spočneš jo,« pravi Maria Bonomi. O leseni matrici govori kot o partituri in o grafičnem odtisu kot o glasbi. Matrica je zanjo edini izvirni in nespremenljivi del grafične umetnosti, ki hkrati prehaja skozi nujno nestabilnost. Zaradi takšnega razumevanja procesa dela je umetnica naklonjena eksperimentiranju. Na ta način je lahko v dialogu z vsemi sodobnimi usmeritvami in mediji, prav tako njene grafike.

Barvne ali črno-bele lesoreze enkrat odtisne na grob ročno narejen nepalski papir, drugič na japonskega riževega, ki daje grafiki krhko strukturo z aluzijo na umetnost Daljnega vzhoda. Na ljubljanski razstavi vidimo tudi grafiko Strehe, ki je nedavno nastala ob njenem obisku na Kitajskem.

Maria Bonomi pravi, da pri grafiki ne gre za tehniko, ampak za jezik, in da imajo grafiki poseben način razmišljanja, tako kot ima vsaka stroka svojega. Grafiko razvija tudi tako, da jo širi v prostor, kot so na primer izrezljanke iz kovine, izpeljane iz lesene matrice. Nastala je kovinska čipka, ki širi grafiko, saj se nadaljuje na steni poleg odtisnjenega lesoreza.

Podobno kot pri nastajanju matrice tudi pri odtisu uporablja nekonvecionalne pristope. Pri tiskanju uporablja matrico na poseben način – ali jo večkratno odtisne ali jo pretiskuje, montira, dodaja, odvzema ... »Vse je v občutku, eno delo rodi drugo, vse je povezano in prepleteno, ponavljajo se oblike, prepletajo se tehnologije,« ugotavlja avtorica besedila v katalogu in kustosinja Breda Škrjanec ter razlaga, kako je Maria Bonomi zagovornica komunikativnosti in sodelovanja v umetnosti, kako vseskozi zavzema stališča in poudarja, da njena produkcija izvira iz »mutirajoče grafične umetnosti«. To velja tako za grafične odtise na papirju kot za betonske plošče in projekte v javnih prostorih brazilskih mest, za tridimenzionalne objekte, ki jih vliva iz različnih materialov, in za umetniške instalacije. Delo Marie Bonomi pomeni mejnik v svetovni zgodovini lesoreza; tudi zaradi posebnega obravnavanja tridimenzionalne matrice, ki jo včasih presnovi v skulpturo in v celovitosti njene materialnosti preseli na ulice megapolisa. Njen način dela v svojem bistvu časti in spoštuje ročne spretnosti, sodelovanje in obvladovanje metjeja do potankosti.

Maria Bonomi je v Braziliji zelo priljubljena, postala je celo eden od likov v brazilski mini telenoveli; posvečajo ji poezijo in, kot pravi Breda Škrjanec, se ne bi čudila, če bi ji posvetili tudi kakšno popularno brazilsko sambo. 

Razstava lesorezov in matric: Maria Bonomi: Za vedno grafika

Kje: Galerija Jakopič, Ljubljana

Kdaj: do 29. oktobra 2017