Kingsman: Zlati krog

za +

Fly, Eggsy, fly!

Bi si lahko Pierca Brosnana in Daniela Craiga, ki sta igrala Jamesa Bonda, predstavljali v vlogi Eddieja Edwardsa, nizkoraslega, buckastega angleškega smučarskega skakalca, bolj znanega po vzdevku Eddie the Eagle? Ne. Toda Tarona Egertona, ki je nedavno igral Eddieja Edwardsa (Orel Eddie), si zlahka predstavljamo v vlogi Jamesa Bonda, navsezadnje, v drugem Kingsmanu – tako kot v prvem – igra zelo bondovskega Eggsyja: dela za tajno službo, bazirano v Londonu (zelo bondovsko), dan začne z ultrakinetično dirko (Kvantum sočutja), zavihti se v Alpe (Samo za tvoje oči) in Kentucky (Goldfinger), na voljo ima kopico gadgetov ( ja, kot Bond via Q ), po potrebi mu spremenijo biometrijo (Diamanti so večni), grozi mu mačo z laserskim bičem (Goldfinger), njegovega pigmalionskega mentorja Harryja Harta (Colin Firth), originalnega Bonda, muči amnezija (Živiš samo dvakrat), eliminirati pa mora neznano, a mogočno organizacijo, ki izsiljuje svet (stalnica bondiad).

Ne vodi je dr. No, Auric Goldfinger ali Ernst Stavro Blofeld, temveč Poppy (Julianne Moore), Octopussy kartela »Zlati krog«, ki je sredi džungle postavila utopični poppyland, v katerem se baše z nostalgijo, kičem Briljantine, imperialnimi fantazijami, slo po destrukciji in Eltonom Johnom (džuboks!), izdajalske moške pa predeluje v burgerje – in ja, razstreli Kingsmanov štab (Skyfall). Poppy je pošast, od katere je hujši le ameriški predsednik (Bruce Greenwood): ko ugotovi, da je Poppy ameriško in svetovno populacijo okužila s smrtonosno drogo, privoščljivo ukaže, naj vse okužene pustijo crkniti. Od Trumpa do Duterteja je le korak. Krajši kot od Eltona Johna do Johna Denverja. Kingsman je film, v katerem se pretaka vse tisto, kar je v filmu bolj noro in absurdnejše od njega samega, vse tisto, kar bondiade zamujajo.