Ameriški morilec

Ogenj & srd.

Ameriški morilec, posnet po bestsellerju Vinca Flynna, se začne tako kot pred davnimi leti De Palmova Furija in tako kot danes številni teroristični napadi – s pokolom na rajski plaži. Tokrat v Španiji, kjer letuje tudi Mitch Rapp (Dylan O’Brien) z zaročenko. Jasno, teroristi – islamisti, enkrat za spremembo libijski – naredijo hudo napako: med drugim namreč hladnokrvno likvidirajo tudi Rappovo zaročenko. Še huje: likvidirajo jo pred njegovimi nemočnimi očmi. In kot da to ne bi bilo dovolj, naredijo še tipično filmsko napako: njega pustijo živega!

Rapp pusti faks, si pusti brado, nauči se arabsko, preštudira Koran, izmojstri se v borilnih veščinah in streljanju, potem pa se infiltrira v ono libijsko teroristično celico, ki ji pokaže ogenj in srd. Ja, prelevi se v mesijanskega maščevalca – kot Arnold Schwarzenegger v Civilni žrtvi. Toda njegova solo točka Cio tako impresionira, da ga posvoji in – pod taktirko ciničnega inštruktorja (Michael Keaton) – predela v morilski stroj, kakršnih smo zadnja leta videli kar nekaj. Jason Bourne je že tak. Mitch Rapp ne postane le skrito orožje ameriške zunanje politike, temveč ameriška zunanja politika, njeno utelešenje, s čimer pa le poudari to, kar že itak vemo: da je ameriška zunanja politika strukturirana kot osebno maščevanje, ki rešuje svet. Vidite, le žensko je treba ubiti. Če ne ubijejo ženske, ni motivacije. Z eno besedo: če hočete belca tako motivirati, da bo odpihnil plutonij in rešil svet, potem morajo njegovo belko ubiti nebelci.