Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

Z ljubeznijo, Vincent: Van Goghova skrivnost

Loving Vincent, 2017, Dorota Kobiela & Hugh Welchman

zadržan +

Sla po življenju.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

zadržan +

Sla po življenju.

Peter O’Toole je v kultni Noči generalov, posneti pred natanko petdesetimi leti, igral nacističnega generala, ki je v prostem času serijski morilec, toda ko v nekem pariškem muzeju stopi pred sloviti van Goghov avtoportret (pred »gorečega« van Gogha), se mu od silne hipnotiziranosti in osuplosti odpoka – krčevito začne drhteti, drgetati in trepetati ter se znojiti in dušiti. Tak učinek naj bi imel animirani film Z ljubeznijo, Vincent, ki pa je čuden dosežek, ali bolje rečeno – grandomanski hommage, ki je videti kot škart mojstrovina.

Poljski animatorki Doroti Kobiela se je utrnila tale ideja: zakaj ne bi biografije Vincenta van Gogha animirali v slogu Vincenta van Gogha? Zakaj ne bi vsake sličice narisali tako, kot da jo je naslikal Van Gogh? Zakaj ne bi ustvaili »prvega v  celoti naslikanega celovečerca«? In zakaj ne bi likov občasno postavili kar v animirano van Goghovo olje? Z Welchmanom sta angažirala 125 slikarjev, ki so v šestih letih naslikali 65.000 vangoghovskih olj, tako da je zdaj pred nami svet, sicer ustvarjen po van Goghovi podobi, vsekakor vizualno fascinanten, senzualen in psihedeličen (četudi vendarle malce generičen in ofucan, saj van Gogh štrli že z vsake tapete), toda obenem presenetljivo in že kar osupljivo votel – za slikarijo, impersonacijo van Gogha, so si vzeli šest let, za scenarij pa le šest minut. Kar pomeni, da se vsa impresionistična eksplozija zvede na precej banalno in anemično zgodbo o poštarjevem sinu (rotoskopski Douglas Booth), prenašalcu zadnjega Vincentovega pisma (podpisanega »Z ljubeznijo, Vincent«), ki skuša odkriti, kako in zakaj je umrl Vincent (samomor, nesreča ali umor?), toda ko leta 1891 zvedavo – bolj mladi Sherlock kot Massimo Troisi, alias Il Postino – tava med Arlesom, Parizom in Auversom, srečuje ljudi, ki mu lahko »razkrijejo« le to, da je bil genij. To »spoznanje« je tako vodeno, dolgočasno in wikipedično kot sama zgodba, v kateri ni niti približno takšne napetosti, takšne lucidnosti in takšnega ognja kot na van Goghovih slikah. A z biografijami genijev je vedno problem – izredno težko tekmujejo s svojimi biografiranci.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.