Krčenje

zadržan

Končna rešitev.

Planet je prenaseljen, pravijo. Kaj to pomeni, veste – poguben pritisk na okolje, naravne vire, podnebje in tako dalje. Veste tudi, kako skuša problem prenaseljenosti rešiti Zobrist, transhumanistični antagonist Brownovega Inferna – z virusom, ki naj bi steriliziral tretjino človeštva. V Krčenju pa skušajo problem prenaseljenosti rešiti po zgledu hladnovojne klasike The Incredible Shrinking Man (1957), v kateri se začne moški, ki ga oblizne radioaktivna megla, na lepem krčiti, no, manjšati. Poročni prstan mu pade s prsta. Pajki so zanj dinozavri. Njegovih krikov se ne sliši več. Kmalu bo tako majhen, da ga bo videl le še Bog. Ko dr. Asbjørnsen (Rolf Lassgård), genialni norveški znanstvenik, Bog Krčenja, pokaže prototip moškega, ki mu ga je uspelo pomanjšati na 15 centimetrov, so ljudje najprej zgroženi, a zgroženost mutira v navdušenje, ko se izkaže, da liliputanski človek ustvari izredno malo smeti.

Ne onesnažuje okolja, ne spreminja podnebja. Malo troši, malo potrebuje. Lažje se upokoji. Jasno, krčenje se prime – majhnost postane hit, nova normalnost. S skrčenjem privarčuješ! Tudi Paul Safranek (Matt Damon), dolgočasni slehernik iz Paynove Nebraske, se da pomanjšati ( ja, poročni prstan mu kmalu pade s prsta), toda film, satirični sci-fi, potem ne ve, kaj bi počel z njim – in kaj bi počel s sabo. Očitno hoče reči le: zmanjšajmo svoje apetite, pa bomo rešili planet! Ironično: neoliberalci, ki delajo vse, da bi odvečno prebivalstvo čim bolj getoizirali (in socialno skrčili), bi to alegorijo, ki 99 odstotkom pokaže, kam sodijo, takoj podpisali, navsezadnje, če hočejo ohraniti to stopnjo ekonomske neenakosti in obenem rešiti svoj Lebensraum (»planet«), potem je krčenje v njihovih očeh res vredno Nobelove nagrade.