Žarek v srcu

Razpoložena za ljubezen.

Zakaj je neoliberalizem preživel? Zakaj se po izbruhu krize ni sesul v sončni prah? Zakaj revolucija ni uspela? Vprašajte Žarek v srcu, ki so ga navdihnili Barthesovi Fragmenti ljubezenskega diskurza. Isabelle (Juliette Binoche), pariška slikarka, ima po ločitvi kopico spolnih partnerjev, z enim izmed njih – arogantnim, poročenim levičarskim bankirjem (Xavier Beauvois) – pa ji pride le, če ob seksu misli, kako zelo se ji gabi. Ja, najmanj, kar lahko rečemo, je, da je revolucijo »ponotranjila«. Družba ne obstaja več. Skupnost ne obstaja več. Spolno razmerje ne obstaja več – moški, ki jih srečuje, mislijo le nase, na svoj libido in na svoj užitek. Romantični odnosi lahko le spodletijo. Trg je rigiden, zrežiran – vsi moški so že poročeni, oddani, prodani.

Nič ni bolj avtodestruktivnega od ljubezni, ki je, kot ugotovi Isabelle, »zaletavanje v zid«, v neoliberalni dobi pa se prelevi v eno izmed mnogih manipulacij. Komur prej pride, zmaga. Ljubezen privlači le še igralce, kot ugotovi Isabelle, ki se zaplete tudi z igralcem, toda tako neodločnim, da je slepa ulica. A po drugi strani: neoliberalna doba je vse tako ohladila, da kot revolucija izgleda že ljubezen, ki pa jo je Isabelle tako »ponotranjila«, da ji lahko pomaga le še šarlatanski vedeževalec (Gérard Depardieu), vljudni new-age Marx, ki zna prihodnost tako dobro personalizirati, da vse kolektivne – ljubezenske, erotične – rešitve preprosto odpadejo. »Bodite open,« ji svetuje. In ta »open« potem ponavlja kot tisti, ki ponavljajo »hepi, hepi, hepi«. Neoliberalizem je ljudi tako osamil, da bi dali kraljestvo za vedeževalca – in romantično komedijo. (Kinodvor)