Ognjeni obroč: Vstaja

Tekla bo kri.

Ognjeni obroč: Vstaja je sicer nadaljevanje Ognjenega obroča, ki ga je pred petimi leti posnel oskarjevec Guillermo Del Toro, a prepogosto izgleda le kot nadaljevanje Transformerjev – masivni spopadi med zunajzemeljskimi megapošastmi (Kaiju), ki se po desetih letih vrnejo, in tuzemskimi megaroboti (Jaeger), ki jih tokrat pilotira »nova generacija«, topgunski multikulti dream team (temnopolti John Boyega, sin padlega heroja, ki ga je igral Idris Elba, mala genialka, ki jo igra Cailee Spaeny, in Scott Eastwood, ki naivno kanalizira mačistične manirizme svojega očeta, Clinta), namreč preveč spominjajo na spopade med Deseptikoni in Avtoboti, itak zmodelirane po spopadih med megapošastmi v japonskih spektaklih (npr. King Kong proti Godzili), ki se jim je klanjal tudi prvi Ognjeni obroč.

Poleg tega je treba na spopade kar dolgo čakati, saj si film vzame čas za »razvijanje« vseh teh novih likov (da ne rečem novih obrazov), ki so pa tako klišejski, predvidljivi in nekontroverzni, da seznanjanje z njimi ni ravno dogodek. V robotih je več mesa in krvi.