Marta Verginella: Meja drugih

+ + + +

Profesorica zgodovine obravnava temo primorskega vprašanja v času fašizma.

Značilnost te tematike v slovenskih delih je dominacija ideoloških interpretacij, ki se običajno zvedejo na spopad dobrih in slabih. Avtorica seveda ne minimalizira fašističnega nasilja, toda namesto floskule ga obravnava kot realnost. Svoja dognanja namreč izpeljuje iz dejstev: iz spominov preganjanih, sodnih zapisnikov in iz časopisnih poročil. Če je imel stari ideološki spomin pred seboj sliko Italijanov, ki so bili vsi po vrsti fašisti, knjiga Verginelle vrne času civilni status. Navaja primere, ko je na velikem procesu proti »slovenskim teroristom« 1941 v prid slovenskega obtoženca pričal tržaški župan, ali ko je po smrtni obsodbi za spremenitev kazni v zaporno plediral celo civilni poveljnik Ljubljanske pokrajine Grazioli. Po drugi strani pa knjiga pokaže kapilarno silo fašistizacije v liričnem primeru tržaške cvetličarke, ki ji črnosrajčniki prevrnejo stojnico, ker je na slovensko vprašanje, koliko stanejo cvetlice, odgovorila po slovensko.

Širši vpogled v duh časa prinese avtorica s poglavji o usodi primorskih emigrantov, ki so prebežali v Jugoslavijo. Svetovljani, ki so poprej živeli po avstro-ogrskih libertinih šolah različnih kultur in vplivov, so na Slovenskem spet tujci: Trst je iz kranjske perspektive veljal za leglo moralnega zla, ali pa padajo v bolečino nad enoumjem kot denimo Golouh: »Tu so klerikalci klerikalci, liberalci klerikalci, socialisti klerikalci. Vsi so klerikalci.« Vsi so isti, kar po letu 1945 samo spremeni partijski predznak.

Sicer tanka knjižica, ki pa je nabita z nakazanimi vprašanji in referencami, ki napeljujejo na nove razmisleke in knjige. Tako protifašistični borec Žerjav, ki je stari tigrovec, o bojevanju zoper okupatorja razmišlja takole: »Naše pojmovanje borbe je bilo drugačno. Mi smo iskali tarče, ki so bile za fašizem in za naše zatiranje simboličnega pomena. Predvsem pa se nam je zdelo potrebno, da se izognemo smrtnim žrtvam. Ker pobijanje ni bilo v skladu z našo moralo.«