Charles Darwin: O nastanku vrst

+ + + + +

Pojem skozi prevod spet zaživel kot knjiga.

Darwin je sinonim za evolucijo in za idejo o razvoju vseh živih bitij iz istega izvora. Tokrat pa je na voljo kot tekst, se pravi kot kraj mišljenja.

Britanski erudit namreč ne širi vednosti kot take, saj ne prinaša gomile podatkov in ne streže z verigami faktov. Darwin predvsem zastavlja vprašanja. Vseskozi je radoveden in se čudi nad rečmi, ki so se drugim zdele samoumevne. Kako da v gorah Abesinije najdemo isto floro kot ponekod v Evropi, pa na rtu Dobre nade, spet v gorovju Himalaje in v oddaljeni Avstraliji, vmes pa jih ni opaziti? Naključje ali red?

Kaj je torej tisti vznik, ki je to povzročil? - Ledena doba, v času katere so se posamezne rastline severnih in južnih zmernih pasov umikale proti ravniku. Nekatere so ga celo prestopile. In potem so se po odjugi spet vračale na izhodiščne kraje, tiste, ki pa so že prešle ravnik, so se obrnile proti zmernim pasovom v višavja nasprotne poloble.

Charlesov pogled ni bil domačijski, gledal je na celoten svet kot na eno domovino in pri tem denimo premišljeval, kako isti polži hkrati naseljujejo celino in oddaljeno otočje, pri čemer jih slana voda definitivno uniči? - Iščoč odgovore je opazoval, kako se racam, ki plavajo po jezeru, za noge privijejo mali polži, ki preživijo v zraku tudi do 20 ur, v tem času pa z viharnim vetrom raca preleti do 700 milj.

Ko torej smotri na živa bitja in neživo naravo, povezuje svet v eno, kar pa mu omogočajo izkušnje, ki jih je dobil na potovanjih širom po Zemlji. Radikalno bi lahko rekli, da je bil po naravi turist, ki pa ni hodil naokoli, da bi užival lepote, ampak da bi vsa svoja spoznanja uredil v enotni red sveta. V njegovem času so ga izobčili, ker je konkuriral Bogu, saj si je stvarnost razlagal mimo božje volje. Danes je slavljen, a množice ga jemljejo samo kot ikono, njegove miselne poti so namreč spet bogokleten odmik, tokrat od simplifikacije, v kateri imajo rastline in živali smisel samo kot prehrana ali paša za človekove oči.