Zakaj se nam vedno odšteva čas do nove katastrofe, nove krize, novega konca sveta? 

Najprej zagledamo rusko podmornico, ki pluje nekje pri Aleutih – itak je fantomska, nevidna, tako da je Američani ne morejo videti. A posadka nenadoma v grozi ugotovi, da je podmornica vidna – na sonarju zagledajo neko drugo podmornico, ki proti njim lansira torpedo. Panika! Znoj! Kriki! Toda ko torpedo trešči v rusko podmornico, se nič ne zgodi. Kot da ga ni bilo. Tudi ruska podmornica izstreli torpedo, ona druga podmornica pa s sonarja izgine, še preden vanj trešči torpedo. Kot da je ni bilo. Toda ruski torpedo se obrne in zdrvi proti ruski podmornici – ta pa je. Kot se izkaže, se je z rusko podmornico poigrala Entiteta, skrivnostna, vsevedna, vsevidna, viralna umetna superinteligenca, ki se je osamosvojila – misli, čuti in dela na lastno roko, okužila je vse globalne sisteme, vse podatkovne baze, vse države, pozna vse naše skrivnosti, lahko počne, kar hoče (izsiljuje vlade, korporacije ipd.), toda zaenkrat se je potuhnila in taktično čaka.

Grega Repovž

14. 7. 2023  |  Mladina 28  |  Uvodnik

Uvodnik / SDS vas nadzoruje

V začetku maja je portal N1 razkril, da je vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, na ta položaj postavljen v času prejšnje vlade na izrecno željo Janeza Janše, na podlagi anonimne prijave, o kateri verodostojnosti gre dvomiti, med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. V tej objavi so prišla na dan že prva imena ljudi, katerih račune naj bi Žugelj ciljno nadzoroval: med njimi so bili lastnik N1 Dragan Šolak, urednica N1 Katja Šeruga in direktor POP TV Branko Čakarmiš.

Milijoni za »izobraževanje« politikov

»Koga čevelj žuli? Nikogar danes čevelj ne žuli, tako da hvala lepa.« Tako je 23. junija letos triminutno sejo kolegija predsednice državnega zbora, v katerem sedijo vodje vseh poslanskih skupin parlamentarnih strank, zaključila predsednica Urška Klakočar Zupančič. Na seji, ki je po uradnem magnetogramu trajala od 10.01 do 10.04, so namreč potrdili predlog, da se povišajo sredstva proračuna državnega zbora za sofinanciranje političnih strank. A ni šlo za majhno povišanje, uskladitev z inflacijo na primer, ampak so se sredstva za politične stranke povišale z 2,54 milijona evrov na 5,01 milijona evrov. Niso jih povišali, ampak podvojili. In niti ena stranka temu ni nasprotovala.

Alojz Ihan / »Če zamenjaš ministra, ki pooseblja ves proces reforme zdravstva, pomeni, da ta proces vržeš v smeti«

Alojz Ihan je specialist klinične mikrobiologije in imunologije ter vodja laboratorija za celično imunologijo in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Širši javnosti je postal znan predvsem med epidemijo koronavirusne bolezni, ko je obveljal za eno glavnih in najbolj zaupanja vrednih avtoritet v razpravah o epidemiji.

Janšev poziv k strnitvi vrst

Prvak SDS Janez Janša ob političnih trenutkih, ki jih ocenjuje kot prelomne, zmeraj rad nastopi s katastrofičnimi scenariji, ki jih obelodani z daljšim javnim zapisom ali kakšnim udarnim govorom, v resnici s političnim pamfletom, namenjenim predvsem njegovim simpatizerjem. V zapisu, naslovljenem Krepimo svoje vrste! in objavljenem v glasilu stranke SDS ter medijih, povezanih s stranko, tako v teh dneh analizira prvo leto Golobove vlade in hkrati poziva k »strnitvi vrst« proti nevarnostim, ki jih v slovenski javni prostor domnevno prinaša sedanja vlada. »Demokrati in domoljubi [zato] danes kličemo k streznitvi. Teh, ki so dobronamerni, da spregledajo nevarnost in pomagajo izgnati grožnjo s smrtjo in nasiljem iz slovenskega javnega prostora. In teh, ki so jo spet načrtno in agresivno uvozili iz najbolj mračnih in tragičnih časov slovenske zgodovine, da se zavedo, da gospa s koso maha na obe strani.« Kaj želi s tem pravzaprav povedati?

Stranke niso večne in nezamenljive

Za zunajparlamentarne politične stranke, ki so dosegle več kot odstotek glasov (teh je bilo deset), je pomembno, da je njihovo financiranje stabilno in da se po volitvah ne poslabša (načelo pravne varnosti). Ko sprejemajo finančne načrte za svoje delovanje, in še zlasti ko načrtujejo obseg stroškov za predvolilno kampanjo, lahko upravičeno pričakujejo, da se njihov finančni položaj po volitvah ne bo poslabšal. Zunajparlamentarne stranke so z vidika nezadovoljnih volivcev nekakšna rezervna klop, s katere lahko stopijo v parlamentarno igro, če parlamentarne stranke izgubijo podporo volivcev.

Kakšna bo usoda Vzajemne?

Zavarovalnica Vzajemna je imela, sodeč po njenem zadnjem letnem poročilu, na začetku tega leta 836 tisoč članov, od tega jih je imelo 757 tisoč z njo sklenjeno pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Vsi ti so hkrati tudi lastniki premoženja, ki ga je skupaj okoli 200 milijonov evrov. Okoli 104 milijone evrov je kapitala, to so različne naložbe, poleg tega je Vzajemna v zadnjih letih postala tudi lastnica ali solastnica nekaterih zasebnih zdravstvenih zavodov, kot so Aristotel, Dentalni center Varuh zdravja, Barsos in Center celostne oskrbe. K temu pa je treba prišteti še 88 milijonov evrov zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora vsaka zavarovalnica oblikovati v skladu z zahtevami Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).

Krepitev največjih političnih strank

Parlamentarne stranke praviloma sprejemajo zakonodajo, ki jim omogoča obvladovati oblikovanje strankarskega sistema v parlamentu. Tudi v Sloveniji je v preteklosti šele ustavno sodišče s svojo presojo pomagalo neparlamentarnim strankam izboljšati dostop do državnih sredstev. Spremembe v državnem financiranju strank, ki krepijo trenutno najmočnejši parlamentarni stranki, pa bi lahko vplivale na še več vidikov strankarstva in predstavniške demokracije v Sloveniji.

Nesolidarno financiranje zdravstva

S 1. januarjem prihodnje leto bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomeščeno z novim, obveznim zdravstvenim prispevkom. Ker pa bo ta prispevek zniževal dohodninsko osnovo, to pomeni, da bo ta ureditev ugodnejša za tiste, ki plačujejo več dohodnine. Davčni strokovnjaki so za N1 prejšnji teden izračunali, da bodo tisti v najnižjem dohodninskem razredu, ki je obdavčen 16-odstotno, ob upoštevanju vpliva na dohodnino dejansko plačali 29,4 evra obveznega zdravstvenega prispevka na mesec, tisti v najvišjem, kjer je obdavčitev 50-odstotna, pa samo 17,5 evra mesečno. Še več, ker mnogi z najnižjimi dohodki dohodnine sploh ne plačujejo, bodo ti dejansko plačevali celotnih 35 evrov.

TV komentar / Zastoji! Ko Jani Muhič naredi korak naprej in nas neizmerno razveseli

V torek zvečer smo se sicer najprej razveselili teme, ki so jo za osrednjo izbrali v oddaji 24ur zvečer. Promet. To je resna tema, izzivi na tem področju so izjemno resni, predvsem okoljski, Slovenija pa pri tem izjemno zaostala. Veselili smo se, da bodo v studiu spet prometni strokovnjaki, morda kakšen geograf, upali smo na kakšen prispevek iz naprednih evropskih držav, kjer so se okoljskih težav zaradi prometa že resno lotili. Se bodo morda na POP TV lotili simulacije možnega razvoja javnega prometa? POP TV namreč takšne prispevke sem in tja naredi res odlično! Pokažejo primere, se vozijo s tramvaji po Dunaju (to smo pričakovali), predstavijo električna kolesa, s katerimi se vozi vse več Francozov (to smo tudi pričakovali), morda nam bodo celo pokazali kot tramvaj dolge ekološke avtobuse, ki jih je danes že mogoče srečati po avtocestah in mestih po Evropi. Z drugimi besedami: bili smo polni pričakovanj!

Beta zdravje, d. o. o. / Bo vse naše zdravstvene podatke upravljalo podjetje?

Računalničarjem, IT-strokovnjakom, navadno omogočimo popoln dostop do svojih računalnikov in naprav. Pogosto jim zaupamo tudi gesla, saj je to z vidika učinkovitosti njihovega dela nujno potrebno. Pojem, kot je sorazmernost posega v zasebnost, je nekaj, kar v tem svetu ne obstaja. Napredek na tem področju je zagotovljen s poskusi na slepo – nobeno od največjih računalniških podjetij sprva ni natančno vedelo, kaj je smisel obsežnega zbiranja najintimnejših podatkov uporabnikov in kako jih bo lahko v prihodnosti najbolje izkoristilo. A četudi je pri vsakodnevnih računalniških popravilih ter guglanju takšen Divji zahod »sprejemljiv«, se postavi vprašanje, ali lahko na podlagi istih načel tudi v državi združimo približno 80 zdravstvenih podatkovnih zbirk, skupaj z dodatki, kot so zakonski stan, nacionalna pripadnost ali migrantski status, pod streho sicer javnega podjetja DigiZdravje, d. o. o.

Pokojnine / Samo brez panike 

O pokojninskih reformah, ki si zaradi demografskih gibanj v Evropi in Sloveniji sledijo kot po tekočem traku, obstaja več šal. Ena od njih pravi, da je pokojninsko reformo mogoče izpeljati z zakonom o cestnoprometnih predpisih. In sicer tako, da bi bilo med 70. in 80. letom življenja prečkanje ceste pri rdeči luči pogojno dovoljeno, po 80. letu pa obvezno. Drugo, še bolj neslano šalo so si privoščili Mladi zdravniki z objavo na družabnih omrežjih. Zapisali so: »Delali bomo do 70. leta (pokojninska reforma), potem na evtanazijo (zdravstvena reforma) in imamo rešene vse težave.«