Vlado Miheljak

4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Dva leva

Komentar / Mizoginija in kultura brisanja

Spomnim se časov, ko tudi v Skandinaviji in na liberalnem Zahodu še ni bil v obtoku pojem politične korektnosti, a se je besednjak že začel spreminjati. Tudi v Jugoslaviji. Kar naenkrat ni bilo več primerno uporabljati besede Cigan/cigan. Še vedno pa je občevalni jezik prenesel ciganski golaž, cigansko glasbo, ciganski ples itd. ... In tudi sami pripadniki etnične skupnosti so sebe imenovali in se prepoznavali kot Cigane. Uradno pa so se začeli naslavljati kot Romi. Kako torej? No, domislica iz tistega časa (ki so si jo izmislili oni sami!) je šla nekako takole: »Kaj ste torej vi, Cigani ali Romi?« in odgovor: »Mi navadni smo Cigani, Romi so oni, ki so v partiji.« Ekonomija šale je bila več kot jasna in očitna.

Ni grozil, le mnenje je povedal

Janez Tomšič, nekoč podpredsednik SLS, je pod vlado Janeza Janše zasedel ugledne položaje v državnem gospodarstvu. Postal je član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), še vedno je predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe (KD) in predsednik nadzornega sveta SID banke. Tomšič, ki je na vse te položaje pod vlado Janeza Janše prišel na predlog NSi, je po zamenjavi oblasti funkcije obdržal. A Tomšiču je ves ta čas okoli vratu visel mlinski kamen, ki pa se ga je prejšnji teden, tudi z benevolentno pomočjo protikorupcijske komisije (KPK), rešil.

Rejanšizacija policije?

Vlada Janeza Janše skoraj leto dni, točneje deset mesecev in pol, ni imenovala generalnega direktorja policije s polnim mandatom, nato pa je izkoriščala od njene volje odvisne različne vršilce dolžnosti, da so na odgovorne funkcije postavljali represivne in podredljive kadre. Vlada Roberta Goloba polnopravnega direktorja policije ni imenovala že kar 14 mesecev in nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Tudi vršilec dolžnosti Senad Jušić kadruje. Na odgovorne položaje v policiji, kar je posebej žalostno, postavlja ljudi, ki so dejavno sodelovali pri zlorabi policije v politične namene v času prejšnje vlade.

Zdravniki ali rablji?

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je prejšnji mesec začel zakonodajno pot. Ta bo najverjetneje dolga in polemična, podporo so mu doslej izrecno izrekli zgolj v Levici. Pred sprejetjem zakona pa še naprej svarijo predstavniki katoliške cerkve in zdravniških organizacij. Predvsem silovit je odziv zdravniškega vrha, ki se – namesto na božjo besedo – sklicuje na medicinsko etiko.

Novi Zbor za republiko

Borut Pahor je v življenju opravljal že nemalo poklicev: bil je mesar, frizer, komunalec, gradbinec, mizar, mlekar, ekokmet in še kaj. Vse to med predsedniško kampanjo leta 2012. Bil je tudi evropski poslanec, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik države. Ko se mu je ob koncu lanskega leta iztekel drugi in zadnji mandat na čelu države, ni bilo povsem jasno, kakšen bo njegov naslednji korak. Najprej je postal humanitarec in na dobrodelni dražbi prodal svojo katrco. Nato je začel snemati podkaste, zdaj menda piše knjigo. Poleg tega se je odločil zaplavati še v akademske vode. Postal je predstojnik pravkar ustanovljene katedre za slovenski nacionalni program na Novi univerzi, ki je zasebni projekt Petra Jambreka.

»Mesto dreves«

»V Ljubljani smo v zadnjih štirih letih izbirali drevo leta, letos pa smo se odločili, da izberemo drevored leta. Odločitev o predlogih tudi tokrat v celoti prepuščamo meščankam in meščanom,« se glasi razglas na spletni strani Mestne občine (MO) Ljubljana.

N'toko

4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Žive meje

Komentar / Kako padajo drevesa

Decembra 2022 so v ljubljanski Drami premierno uprizorili predstavo Kako je padlo drevo. Ta je govorila o prebivalcih ljubljanske soseske, ki so se postavili po robu gradbenemu projektu, da bi domače drevo obvarovali pred posekom. Pripovedovala je zgodbe o navadnih ljudeh, ki so se znašli v boju z oblastmi in bili grdo poraženi. Dramaturginja Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta takrat o svojem delu zapisala, da naš zgodovinski trenutek zaznamuje sobivanje dveh trditev: »Naš način življenja vodi v gotov propad človeške civilizacije.« In: »Počutim se, kot da ni mogoče nič narediti.« Dodala sta, da »ti dve prepričanji skupaj ustvarjata tesnoben občutek sočasnega gorenja in gašenja, kričanja in šepetanja, drvenja in stanja na mestu«. Verjetno pa se nista zavedala, da je v času, ko so umetniki na gledališkem odru uprizarjali to tesnobno občutenje, isto gledališče že imelo v gradbeni dokumentaciji pripravljeno žaganje veličastnega kostanja pred vhodom. In da se bo že čez nekaj mesecev neuspešen upor prebivalcev z odra preselil v resnični svet. Ali je šlo za golo naključje, da se je sezona v Drami končala s posekom prebivalcem ljubega drevesa?

»Preprečiti moramo, da bi se razmere še poslabšale«

Prejšnjo sredo je Medvladni odbor za podnebne spremembe IPCC v Nairobiju za predsednika izvolil britanskega fizika Jima Skeo. IPCC je ena od ustanov OZN in največji mednarodni znanstveni projekt, v okviru katerega sodelujoči znanstveniki pripravljajo poročila o svetovnem podnebju, spoznanjih o globalnem segrevanju in njegovih posledicah.

Alpacemov festival

Podjetje Alpacem, v preteklosti znano kot Salonit Anhovo, 1. septembra pripravlja festival Nočna izmena, na katerem naj bi nastopile glasbene skupine Big Foot Mama, Elvis Jackson, Šank Rock in Joker out. Festival in nastopajoči na njem pa so deležni kritike dela javnosti, saj ta vidi prireditev kot promocijo podjetja, ki ima za sabo ogromno kršitev okoljskih predpisov.

dr. Bogomir Kovač

4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Ekonomija

Komentar / V slepi ulici

Strateški trikotnik ZDA-Kitajska-EU je dolgo veljal za vzorčni primer globalizacije. Trgovinsko, proizvodno in finančno povezovanje je prinašalo korporativne dobičke Zahodu in omogočilo hiter razvoj Kitajske. Globalizacija verig vrednosti in liberalizacija poslovnih tokov sta bili preprosto v interesu razvitega sveta. Kitajska je postala svetovna tovarna zahodnega neoliberalnega kapitalizma. Toda nato je v dobrih 20 letih postala nosilka sodobnih tehnologij, iz podrejene partnerice se je razvila v osrednjo tekmico ZDA. EU se je znašla v političnem in razvojnem precepu. Politično stoji na strani ZDA, ekonomsko pa je vezana na Kitajsko. V tem precepu postaja geostrateško vse manj pomembna. Politično jo teži nova blokovska delitev ameriškega unilaterizma, ekonomsko pa vse spornejša globalizacija. Ekonomski partnerji niso nujno tudi politično-vojaški zavezniki in nasprotno. Razlika med geopolitičnimi cilji in geoekonomskimi možnostmi postaja očitno vse usodnejša. V globalizacijskem trikotniku še najbolj za EU.

Janko Lorenci

4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Kolumna

Komentar / Sodni dan à la carte

Strah je močno čustvo, lahko te uniči, lahko te reši. Po drugi svetovni vojni je svet zapljusnilo več valov kolektivnega strahu – strahu pred jedrsko vojno, terorizmom, korono, ekonomsko-socialnimi krizami … Vsi ti valovi so se dvigali na ozadju neštevilnih individualnih strahov.

Curriculum vitae

Ko je bila moja mama malo starejša od dvajset let, se je iz majhne štajerske vasi preselila v Frankfurt. Prihranila je nekaj denarja in preprosto – šla. Razloga: po končani klasični gimnaziji ni bila sprejeta na študij prava, da bi si izboljšala zaposlitvene možnosti, pa se ni želela včlaniti v partijo. Zdelo se ji je, da mora priložnosti za polnokrvno samostojno življenje poiskati drugje. Ok, pa tudi – to se zdi zgolj meni – mikalo jo je storiti nekaj norega.

Škofjeloški potencial

Avgust je njihov mesec – mesec, ko Sodobni tekstilni center Kreativnice na široko odpre vrata na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Ob tej priložnosti na trgu pred sosednjo staro kaščo v okviru festivala Pisana Loka pripravijo urbani piknik s hrano in glasbo, poimenovan Skupna miza. Tako bo tudi letos, v nedeljo, 27. avgusta, ko bo glasbeni del prispevala harfistka, skladateljica, performerka in pevka Zvezdana Novaković. Kreativnice se dobro zavedajo, da je treba skrbeti za skupnost, ki jim zagotavlja spodbudno ustvarjalno okolje. Sodobni tekstilni center Kreativnice je namreč vzpostavila Razvojna agencija Sora z evropskimi sredstvi in s podporo BSC Kranj in Občine Škofja Loka, center je nato dobil še prostor za delovanje v hiši sredi starega mestnega jedra.