Osamosvojitveni spomenik

Tršarjev spomenik Edvardu Kardelju, ki še danes stoji na Trgu republike, bi se predelal po temle predlogu: pred spomenikom se Milan Kučan posadi na konja, za njim se inkorporira brigadir Krkovič, levo in desno pa sta klečeča moška in ženska figura, ki predstavljata sedanjost in prihodnost slovenskega naroda. Sedaj anonimni obrazi ob Kardeljevi postavi dobijo imena pomembnih osamosvojiteljev, ki predstavljajo narodne vrline. Z leve proti desni si sledijo: Rupel (zmernost), Peterle (vzdržnost), Spomenka Hribar (upanje), Janša (skromnost), Gros (modrost), Drnovšek (sreča), Vika Potočnik (deviškost), Jelinčič (poštenost), Školč (delavnost), Zlobca kot Janusa (stari in mladi), Kacin (zadržanost), Bučar (mladost), Bavčar (vera) …

Vlado Miheljak

27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Dva leva

Komentar / Ultimat

Z ultimati znajo biti težave. Prav res. A neredko bolj za tiste, ki jih izrečejo, kot za tiste, na katere so naslovljeni. Saj poznate šalo o strašnem revolverašu nekje na Divjem zahodu? Torej: Revolveraš v nekem kraju z odločnim korakom vstopi skozi značilna nihajna vrata v saloon, se ustavi pri šanku in na peti ene noge odločno obrne, razpne jakno, nasloni eno roko na colt, z drugo pa z iztegnjenim kazalcem grozeče pokaže na goste in reče: »Poslušajte, nekdo mi je ravnokar ukradel konja. Če ga pri priči ne vrne, se bo zgodilo prav isto, kot se je pred dvema letoma v Oklahomi.« Gostje se prestrašeni poskrijejo pod mize in po dolgem molku se en le ojunači in jecljavo vpraša: »Kaj pa se je zgodilo pred dvema letoma?« Revolveraš otrese cigaro, pljune na tla in sikne: »I kaj, poldrugi dan sem moral pešačiti domov.« Ekonomija šale je več kot jasna. Ultimat še ne razkrije vsebine.

V vojski bi se lahko zaposlili tudi tisti z zgolj osnovnošolsko izobrazbo

Predlog sprememb zakona o službi v Slovenski vojski predvideva znižanje meril za zaposlitev, tako bi se v vojski po novem lahko zaposlili tudi posamezniki s končano osnovno šolo, a pod pogojem, da ob delu pridobijo srednješolsko izobrazbo. S predlogom se na ministrstvu nadejajo pozitivnih učinkov pri zaposlovanju nižje izobraženih državljanov, ki jim bo pri tem ponujena pridobitev višje izobrazbe, predvsem pa rešitve kroničnega pomanjkanja kadrov.

Goriška občina je sprejela predstavnike nekdanjih borcev fašistične enote X Mas

Na sedežu goriške občine so prejšnji konec tedna – zdaj že tradicionalno – sprejeli predstavnike odreda nekdanjih borcev fašistične enote X Mas; ti so položili venec pod spominsko znamenje, posvečeno deportiranim v Jugoslavijo. Gre za nekdanje pripadnike nekoč elitne enote Mussolinijeve Italijanske socialne republike, ki se je bojevala pod poveljstvom nacistov. Veterani in predstavniki odreda se vsako leto zberejo ob obletnici poraza, ki ga je enota doživela januarja 1945, ko je partizanom brigade Srečka Kosovela v Trnovem uspelo poraziti bataljon Fumine.

Spet vetrnice

V Sloveniji imamo le dve veliki vetrni elektrarni, zadnje mesece pa se množijo vloge investitorjev za nove, bilo naj bi jih več kot deset, že odprta sta projekta v Divači in Dravogradu. Pri tem se nakazujejo novi spori, saj so občine in občani projektom nenaklonjeni.

Se vračajo študentske menze? 

Na začetku leta se je zvišala subvencija za študentsko prehrano, a hkrati se je zvišala tudi najvišja mogoča vrednost obroka, in sicer na devet evrov. Po analizi ponudnikov hrane, ki jo je pripravil študent matematike Tim Kmecl, se je zaradi tega povprečno doplačilo za obrok zvišalo za 1,08 evra. Včasih je maksimalno doplačilo 4,18 evra zaračunavala približno vsaka osma restavracija, zdaj maksimalni znesek, ki je 5,5 evra, zaračunava skoraj vsaka četrta. Tako ob 10,3-odstotni letni inflaciji oziroma 18,6-odstotni inflaciji cen hrane in pijače ponudniki hrane po novem za obrok prejmejo 30 odstotkov več kot lani.

Hvala za vse ribe

V digitalni obliki je na spletni strani Zagovornikov okolja izšel Štoparski vodnik po varstvu okolja, ki javnost na preprost način seznanja z njenimi pravicami na okoljskem področju in s tem, kako te pravice uveljaviti. Njegov namen je razložiti različne možnosti in postopke, ki jih lahko uporabijo posamezniki ali organizacije, kadar želijo preprečiti ali ustaviti degradacijo okolja.

Stranišče in kopalnica / Lepo je biti minister

Reorganizacija vlade in tri nova ministrstva, ki so jih podprli tudi volivci na lanskem referendumu, nujno prinesejo nekaj premestitev. Na ministrstvih in v vladnih službah se preštevajo in ugotavljajo, kdo bo odšel na kakšno delovno mesto, preračunavajo, ali bodo imela kakšna ministrstva še vedno »skupne« službe, denimo računovodstvo, ali pa je vse skupaj bolje ločiti na samostojne enote.

Več kemije

V kemični tovarni Melamin, ki danes stoji v središču Kočevja, se je 12. maja lani zgodila ena najhujših delovnih nesreč v Sloveniji, saj je terjala kar sedem življenj. Eksplozija je bila posledica stika dveh nevarnih kemikalij, ki ju je v proizvodnji uporabljal Melamin. Po nesreči so začeli intenzivno iskati novo lokacijo za tovarno, kamor bi iz središča mesta preselili kemično proizvodnjo. Prihodnji torek bo tako na pobudo občine in župana Vladimirja Prebiliča javnosti predstavljena domnevno najprimernejša lokacija, poimenovana Kočevje sever.

dr. Bogomir Kovač

27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Ekonomija

Komentar / Rousseaujeva lekcija

Sredi januarja je evropska komisija izdala dolgo pričakovano priporočilo o revitalizaciji socialnega dialoga kot enega od stebrov evropske demokracije. EU se srečuje s splošnim nezadovoljstvom ljudi zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, potrebuje tudi skupno podporo želene digitalne in zelene transformacije. Socialni dialog je osrednje področje iskanja ekonomskih rešitev in umirjanja političnih strasti. Pomeni širši nabor deležnikov, obsega več kot zgolj boj za višje plače in boljše delovne razmere. Socialni dialog je pot do nove »družbene pogodbe«, onkraj dosedanje zgodbe o ustanovitvi države in uravnavanja oblasti. Golobova vlada ima s tem orodjem dobro priložnost za razvojne spremembe. Od zamenjave neoliberalnega modela družbe s socialnim do realnih zavez trajnostnemu razvoju. Socialni dialog je dejansko svojevrsten ekonomski motor in hkrati politično olje teh družbenih sprememb. Rousseaujeva lekcija o oblasti kot služabniku ljudstva je tu ključna. Za sedanjo politično koalicijo in Golobove prisklednike obvezen jutranji brevir.

Janko Lorenci

27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Kolumna

Komentar / Stopiti skupaj

Stopiti skupaj je pri nas zlasti v politiki vsakdanja fraza. Je sinonim za (politično) enotnost, sodelovanje, dialoškost itd. Izraz je popularen, vsebinsko pa običajno prazen.

Heni Erceg

27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Hrvaška

Komentar / Polavtomatski dežnik

Tednik Feral Tribune je vsa leta obstoja, obstajal pa je dolgo, kot svojo blagovno znamko gojil satiro in še posebej neprizanesljivo fotomontažo. Tako je v burnih devetdesetih letih nastala tudi kultna fotomontaža, za katero smo uporabili fotografijo Feralovih urednikov, ki bosonoga in pokrita z rjuho ležita v zakonski postelji tašče pokojnega Predraga Lucića, čez njuna obraza pa prilepili glavi predsednikov, odgovornih za vojno in razdejanje, Franja Tuđmana in Slobodana Miloševića. Predsednika se v postelji nežno objemata in smehljata. Ta naslovnica Ferala je povzročila pravi vihar, ne le politično negodovanje, se je pa znašla tudi na steni pisarne tedanjega glavnega urednika New York Timesa.

Žužkasta poezija

Najprej spoznajmo Ota. Črv je, še mladiček, in živi kar razburljivo življenje. Enkrat ima bližnje srečanje s ptičem, drugič ga črviči po trebuhu, ker je pojedel celo bombonjero – a ne čokolatinov, teh ne mara, pač pa karton in celofan. Vmes se zgodi še marsikaj – črv Oto pade v joto, črv Rene pa v pire, tu so še gliste, ki se skrivajo v špagetih, gosenice, ki jim burja izmaliči pričesko, pikapolonice, ki skušajo modnim smernicam slediti ob pomoči popartističnih slikark, čebele delavke, ki se spominjajo za vedno minulih žurerskih časov, polži, ki trenirajo za vzpon na Triglav, pa pijavka, paramecij, rogač, muhe, mušice, muha cece, hrošč govnač. Slednjega so nekoč, v starem Egiptu, častili kot boga, danes pa ... »Tam sem bitje bil duhovno, / tukaj pa sem zadnje govno!«

Sreča spremlja pogumne / Slovenec, ki je ustvarjal za Stonese, U2 in Beatle

»Sreča spremlja pogumne,« pravi Rok Predin, 43-letni animator, režiser in scenograf, ko se spominja svojih prvih umetniških in komercialnih uspehov v Londonu, kjer je živel do nedavnega. Pred dobrim desetletjem, po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je zbral pogum in se s svežim znanjem računalniške animacije, ki ga je pridobil kot samouk, s trebuhom za kruhom odpravil v britansko prestolnico. »Tam ni nobene romantike,« se spominja prvih dni životarjenja v neusmiljeni metropoli. »Z dekletom sva ostala brez denarja, v neki luknji sva živela z dvema funtoma na dan in se tako kakšen mesec prehranjevala skorajda izključno s sendviči s toastom in sirom. Bila sva tik pred tem, da enostavno obupava in se vrneva v domovino,« priznava Predin. A zmagoslavno doda: »Nato mi je zazvonil telefon.«