-
18. 12. 2022 | Politika
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Uvodnik
Novinar Mladine Borut Mekina je ta teden naredil rutinsko potezo: preverjajoč navedbe odstopljene ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava, da naj bi poskušal premier Robert Golob vplivati na kadrovanje v policiji, je poslal na specializirano državno tožilstvo vprašanje, ali morda glede družbe Gen-I poteka kakšen postopek, ki ga vodijo oziroma usmerjajo tožilci. Z državnega tožilstva smo v torek prejeli pozitiven odgovor: v zvezi z družbo Gen-I oziroma odgovorno osebo v tej družbi poteka predkazenski postopek. Na tem mestu moramo zapisati: to ne pomeni, da se bodo sumi policistov in tožilcev tudi potrdili, ne pomeni niti, da je odgovorna oseba, ki jo preiskujejo, Robert Golob. Je pa dejstvo, da ne gre za običajno prijavo, ampak za prijavo kaznivega dejanja, ki vsebuje dovolj elementov, da so usmerjanje preiskave prevzeli tožilci.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Po javno objavljenem pismu odstopljene ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in poročilu vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava smo v uredništvu Mladine zaradi omenjanja dveh specifičnih policijskih enot – novogoriške policijske uprave in Nacionalnega preiskovalnega urada – na tožilstvo in policijo poslali vprašanje, ali zoper Gen-I ali njegove odgovorne osebe poteka kakšen postopek. Šlo je za rutinsko novinarsko vprašanje. Prvi so nam odgovorili s policije. »Glede konkretnih oseb vam pojasnil ne moremo dati, v povezavi z vašimi vprašanji pa lahko potrdimo le, da vodimo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo.« Čez nekaj ur je prišel tudi odgovor specializiranega državnega tožilstva: »Zadeva, o kateri povprašujete, je v fazi predkazenskega postopka, zato vam zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne moremo posredovati.«
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Zlato padalo / Bajne odpravnine na RTV Slovenija
Odpravnina je pravica, ki jo ima delavec, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Razlogi so lahko poslovni, razlog je lahko nesposobnost ali kaj drugega. Odpravnina se načeloma izračuna na podlagi povprečne plače, njena višina pa je odvisna tudi od tega, koliko časa je bil delavec zaposlen. Zakon o javnih uslužbencih denimo določa, da imajo tisti javni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas, pravico do odpravnine v višini treh osnovnih plač za to delovno mesto. Tisti, ki položaj izgubi predčasno, dobi izplačano še po eno mesečno plačo za vsako polno leto do izteka imenovanja. Posebna pravila določajo tudi različne kolektivne pogodbe. Odpravnina poleg tega pripada delavcu, ki se upokoji.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Kultura | Film
Kako se je Janša ujel v »največji mafijski film vseh časov«
Martin Scorsese je leta 1973 posnel žmohten gangsterski film Goncharov, ki gre takole: ko Sovjetska zveza razpade ( ja, razpadla je že na začetku sedemdesetih, Scorsese, oskarjevec, je pač vizionar), se Goncharov, ruski gangster, ki je imel v Moskvi veliko in ugledno diskoteko, preseli v Neapelj in se tam oprime gangsterskih poslov. Čas je, da pokaže svoj kapitalistični morilski talent – in mastno obogati. Postati hoče glavni. Numero uno.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Črni Kal in Sočerga na slovenski strani ter Buzet in Lupoglav na hrvaški so večji kraji, skozi katere je nekoč vodila glavna pot iz osrednje Slovenije v hrvaško Istro. Tudi danes se po njej v toplejši polovici leta v istrske obmorske kraje valijo kolone evropskih turistov. Mi smo se na to pot odpravili na turoben meglen zimski dan, ki se je prevesil v toplega, deloma oblačnega in brez vetra, ko smo se približali obali. Naš končni cilj je bilo hrvaško pristaniško mesto Reka. Za tujce, ki prihajajo z vzhoda, tokrat ne gre za turiste, je reška železniška postaja eno od postajališč na poti proti zahodu in severu Evrope. Potujejo skozi iste, prej omenjene kraje, le v nasprotni smeri, saj želijo doseči Italijo in druge države na zahodu in severu celine.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Zakaj se nekateri tako razburjajo ob ugotovitvi, da je treba jesti manj mesa?
Vlada je na začetku decembra ustanovila strateški svet za prehrano. Povsem logičen ukrep, če upoštevamo zdravstveno, okoljsko in podnebno stvarnost. Ustanovitev sveta naj bi bila »korak k celovitemu pristopu na področju prehrane, saj bo na podlagi strokovnih smernic pripravljal predloge in usmeritve za bolj zdravo in uravnoteženo prehranjevanje kot tudi trajnostni vidik pridelave hrane«.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Kultura | TV
TV komentar / Kako odkriješ dobrega esdeesovca
POP TV in Uroš Slak sta nekdanjemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu v zadnji oddaji Ena na ena ponudila priložnost, da popravi vtis, ki ga je zapustil v javnosti ob padcu svoje vlade. In če smo se najprej čudili, zakaj bo gost ravno Šarec, se hkrati nismo mogli upreti, da se ne bi znašli pred ekranom.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Junija 1993 so bile v Sloveniji politične razmere napete. Predsednik republike je bil Milan Kučan, vlado je vodil Janez Drnovšek, minister za obrambo je bil Janez Janša, z zunanjimi zadevami se je ukvarjal Lojze Peterle. Parlament je bil tistega junija zaradi obstrukcij in interpelacije tedanjega ministra za pravosodje Mihe Kozinca praktično blokiran. Nekateri osamosvojitveni politiki so bili razočarani, jezni, zagrenjeni, razpadel je Demos, trdili so, da »osamosvojitveni kapital« po letu 1991 ni bil »pravično porazdeljen«. Stvari so se dogajale zelo hitro. Leta 1993 je policija že spremljala trgovino z orožjem, sredi julija pa je Janez Janša na mariborskem letališču »odkril« pošiljko z orožjem.
-
17. 12. 2022 | Politika
-
17. 12. 2022 | Politika
-
17. 12. 2022 | Politika
Urška Klakočar Zupančič / »Jaz imam rada, da se mi ljudje približajo, ne pa da se odmikajo«
"Oseba pač izžareva odprtost in toplino ali pa ne. Kadar začutimo, da je človek odprt in topel, da nas sprejema in da mu ne manjka samozavesti, da bi drugim dajal občutek manjvrednosti, se nam ni treba distancirati od njega. Jaz imam rada, da se mi ljudje približajo, ne pa da se odmikajo. Funkcija predsednice parlamenta me kot človeka popolnoma v ničemer ne definira. Kot vsakdo tudi jaz v življenju nastopam v več vlogah – biti predsednica državnega zbora je samo ena od njih. Nekaj popolnoma samoumevnega se mi zdi, da ljudje čutijo, da lahko pristopijo, da kaj povejo in vprašajo. Sploh zato, ker tudi jaz rada pristopam do drugih."
-
17. 12. 2022 | Politika
Kako lahko dobiš nekaj nazaj, kar si vrnil?
"Epizoda z odlikovanji in vrečko bata je polna simbolike. Prvo vprašanje, ki se pri tem zastavlja, je, kako lahko dobiš nekaj nazaj, kar si vrnil. Še zlasti ko gre za državna odlikovanja najvišjega ranga in se jim odrečeš. Kako je mogoče, da v pravni državi neka skupinica državljanov, ki se po slovesnostih naključno srečuje in kramlja o vsem mogočem z aktualnim predsednikom republike, mimogrede navrže, da si želijo vrnitve odlikovanj, ki so končala v arhivskem depoju muzeja. Pahor je po dolgotrajnem in zapletenem postopku ob protestih v samem muzeju in na kulturnem ministrstvu dosegel vrnitev pomembnih artefaktov, razen enega – v muzejskem paketu so na naslov predsednika republike poslali šest pozlačenih odlikovanj, ne pa tudi znamenite vrečke bata. Si sploh lahko predstavljamo, kako osiromašena bo razstava v nastajajočem muzeju osamosvojitve, kjer bo v osrednji razstavni vitrini visela vrečka bata – in to prazna!"
-
17. 12. 2022 | Politika
NAJBOLJ BRANO 2022 / Ko je Vido Petrovčič žal spet odneslo
Ob koncu leta vam bomo na spletni Mladini v branje ponudili letos najbolj brane članke. Eden od njih je tudi v 46. številki objavljena TV kolumna Stanke Prodnik, v kateri je analizirala predreferendumsko soočenje o novem zakonu o RTV Slovenija na Televiziji Slovenija, ki ga je vodila Vida Petrovčič.
-
17. 12. 2022 | Politika
NAJBOLJ BRANO 2022 / Ko se je Uroš Slak spustil na raven Bojana Požarja
Ob koncu leta vam bomo na spletni Mladini v branje ponudili letos najbolj brane članke. Eden od njih je tudi v 39. številki objavljena TV kolumna Stanke Prodnik, v kateri je analizirala informativno-pogovorno oddajo Ena na ena na POP TV. V njej je voditelj Uroš Slak gostil ministra za delo in prvaka Levice Luko Mesca.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Kaj je Janez Janša počel onstran Atlantika
Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša izidov trojnega referenduma, ki ga je predlagala SDS, ni pričakal na sedežu stranke, kot so to storili poslanci Branko Grims, Alenka Jeraj in Zvonko Černač, temveč je bil tisti konec tedna deset tisoč kilometrov stran, v Srednji Ameriki, kjer se je v glavnem mestu Paname udeležil srečanja izvršnega odbora Mednarodne zveze sredinskih demokratov. Gre za politično skupino, ki združuje različne konservativne in krščanskodemokratske politike, Janša pa v njej – poleg madžarskega premiera Viktorja Orbána in drugih – zaseda položaj podpredsednika.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Komentar
Realnost duševnega zdravja otrok
Sedanji in prihodnji čas bosta terjala od človeka vse več mentalnih sposobnosti in zmogljivosti – sposobnosti prilagajanja naglim spremembam, obvladovanja novih izzivov, iznajdljivosti in hitrosti. V času neoliberalnih vrednot socialne tekme tudi vse več zmogljivosti in sposobnosti za izpolnjevanje zahtev šole, delovnih mest, družbe.
-
17. 12. 2022 | Kultura
V Kinodvoru bo od 22. decembra dalje na ogled film Osem gora v režiji Felixa van Groeningena in Charlotte Vandermeersc. Gre za filmsko priredbo istoimenskega romana italijanskega pisatelja Paola Cognettija, v katerem spremljamo zorenje prijateljstva med dvema fantoma, razpetima med mestom in naravo.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Dr. Tadej Bevk, rojen leta 1991, je raziskovalec na Katedri za krajinsko planiranje in oblikovanje na Biotehniški fakulteti. Leta 2020 je doktoriral z disertacijo Zaznava krajin, preoblikovanih s postavitvijo sončnih elektrarn. Gre za eno redkih domačih študij, povezanih z umeščanjem infrastrukture za rabo obnovljivih virov energije v prostor. A gre za družbeno vse pomembnejšo temo. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov (OVE) je med glavnimi ukrepi proti podnebnemu zlomu in tudi v Sloveniji je cilj povečati delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije, kar pomeni tudi neizogibno povečanje proizvodnih zmogljivosti.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Pred dobrim mesecem je umetnik Žiga Pilih v okviru koncertnega cikla Jazz kluba Mezzoforte pripravil performans, med katerim je s kredo v središču Ljubljane na tla pisal sporočila, kritična do mestne oblasti. Mestno redarstvo mu je zaradi tega naložilo globo 208,65 evra. Pilih je ob pomoči odvetnice Mojce Cigale Kršinar iz Pravne mreže za varstvo demokracije vložil zahtevo za sodno varstvo in bil z njo uspešen. Postopek se je ustavil, plačilni nalog je bil preklican.
-
17. 12. 2022 | Politika
»Vzpostavlja se pozitivna identitetna vez s socializmom kot idejo«
"Civilna družba nakazuje spremembo vrednot in s tem politične kulture prav v temeljih, na katerih sloni kultura osamosvojiteljske politične generacije. Kot prvo, vzpostavlja kritičen odnos do kapitalizma in materializma. Kot drugo, evropsko in zahodnocentrično vizijo sveta zamenjuje s postkolonialno kritično zavestjo. Kot tretje pa se počasi vzpostavlja pozitivna identitetna vez s socializmom kot idejo in zgodovinsko izkušnjo predhodne generacije."
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Dva leva
Komentar / Gnilo jabolko navdiha
Ne, žal nam ne bo uspelo. Kot da smo zakleti! Ko je že vse kazalo, da bo v političnem smislu letina izjemna, da smo se rešili Janše in Pahorja v paketu ter premaknili planet Slovenija nazaj v normalno orbito, se je zgodil zaplet, ki ga nismo pričakovali, nismo želeli in nismo potrebovali. In ki bo imel opazne posledice. A kakorkoli. Janša je letos prestrezal klofute in ponižanja enega za drugim. Že lansko leto, ob referendumu o vodah, čeprav vsiljenem v neugodni čas dopustov, se je pokazalo, da imajo ljudje dovolj Janševe avtoritarne oblasti; da prevladuje globoka averzija do vsega, kar prihaja s Trstenjakove. Nato je prišlo supervolilno leto 2022, ki si ga bo politična Slovenija zapomnila. Aprilske volitve so postavile Janšo, janšizem in avtoritarni slog vladanja na smetišče zgodovine. In nato so ikone janšizma padale kot domine. Najprej je na predsedniških volitvah razmeroma »luknjičava« kandidatka »leve sredine« (!?) dokaj gladko premagala kandidata, ki predstavlja največ, kar lahko ta trenutek desna opcija ponudi vesoljni Sloveniji.
-
17. 12. 2022 | Politika
»Golobova zunanja politika je bolj proevropska kot Janševa, a v prihodnje bi pričakovali veliko več«
"Da je slovenska zunanja politika pod Golobovo vlado bolj proevropska kot njena predhodnica, ni dvoma. Golobu je vstop v velike vode evropske politike omogočila energetska kriza, v kateri je lahko briljiral s svojo ekspertizo poznavanja energetskih trgov. Tega znanja ni skrival niti v evropskem parlamentu. V govoru poslancem je jahal na zdaj že mesece znanih puhlicah Evropske unije, da mora ohraniti enotnost, saj da je le tako lahko močna in premaga vse ovire. Nič napačnega. Vedno znova je to dobro slišati iz ust vsakega premierja. Vendar bi v Golobovi oceni aktualnega stanja EU in pogledih na njen razvoj v prihodnje pričakovali veliko več. Od države kandidatke za mesto nestalne članice varnostnega sveta se namreč lahko upravičeno pričakuje, da ima izdelane poglede na ključna vprašanja svetovne politike. Ta pa se začne doma – v Evropi."
-
16. 12. 2022 | Družba
Ž̶i̶v̶e̶l̶a̶ ̶s̶v̶o̶b̶o̶d̶a̶ ̶m̶e̶d̶i̶j̶e̶v̶
Evropski populisti med jamranjem o tem, kako nemočni so pri reševanju domačih problemov, pogosto uperijo prst proti Bruslju. V času, ko eno od temeljnih evropskih institucij pretresa korupcijski škandal, so za novo protislovje poskrbeli evroposlanci.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Kultura
Evropski oskar za slovenski film
Slovenski film je dosegel izjemen mednarodni uspeh. Že res, da so nas domači filmski ustvarjalci zadnja leta razvadili in njihovi filmi premiere redno doživljajo na pomembnih mednarodnih festivalih in tam osvajajo tudi nagrade, tokrat pa jim je prvič uspelo seči po nagradi Evropske filmske akademije, ki – poleg canskih in beneških – velja za najuglednejšo v Evropi. Prvi evropski »oskar« za slovenski film je pripadel režiserki in scenaristki Urški Djukić oziroma njenemu kratkemu filmu Babičino seksualno življenje.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Politika
Evropski parlament pretresa korupcijski škandal epskih razsežnosti
Belgijsko zvezno tožilstvo je na podlagi obtožb o domnevnem podkupovanju, pranju denarja in poskusih vplivanja Katarja, gostitelja svetovnega prvenstva v nogometu, na politične odločitve v evropskem parlamentu odredilo hišne preiskave, v katerih je bilo zaseženih več kot poldrugi milijon evrov gotovine. Dobesedno vreče denarja naj bi bili našli pri grški evropski poslanki iz politične skupine socialistov in demokratov (S & D) Evi Kaili, zdaj že nekdanji podpredsednici evropskega parlamenta.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Ekonomija
Bolj ali manj odkrita trgovinska vojna med EU in ZDA traja že nekaj let in postaja vse bolj dramatična. Na eni strani gre za dve največji igralki in zaveznici svetovne trgovine zadnjih osemdeset let, hkrati pa za vedno večji nasprotnici. Svetovna trgovina naj bi zagotavljala miroljubno koeksistenco držav, toda njena asimetrija povzroča tudi vojne. EU razume ZDA kot vsestransko zaveznico, ZDA pa imajo EU bolj za sledilko svojih geostrateških interesov. V ameriški globalni igri je EU uporabna za politični boj proti Rusiji in za ekonomski spopad s Kitajsko. Ukrajinska vojna je razgalila te ameriške namere in razkrila nemoč EU. Trgovinska fronta pomeni uvod v širše politično-ekonomske bitke, ki jih pletejo ZDA. Bidnov pristop je navidezno manj brutalen od Trumpovega, toda za EU veliko nevarnejši. V prihodnjem spopadu med ZDA in Kitajsko ne gre za izbiro prave strani, temveč za avtonomno »tretjo pot«. Nekdanja politična zmota evropske levice je jutri edina ekonomska rešitev za EU.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Danes, ko se svet utaplja v plastiki in je evropski parlament prepovedal prodajo nenujnih plastičnih izdelkov, bi lahko rabo napihljivih plastičnih navijaških palic za enkratno uporabo razumeli kot norčevanje iz prizadevanj za čistejše okolje. Gre za nepotreben plastični izdelek, ki ne le da ni nujen, potreben ali koristen, lahko bi ga (še posebej zaradi kratkotrajne uporabnosti) uvrstili med plastične izdelke, ki imajo tako malo uporabnih lastnosti, da jih zlahka označimo za smeti.
-
16. 12. 2022 | Mladina 50 | Družba
Septembra so bile sprejete spremembe zakonodaje o avtorskih pravicah. Po nujnem postopku zato, ker se je domnevno mudilo – Slovenija bi bila morala že leto prej implementirati evropsko direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah na digitalnem trgu. Težava je v tem, da se je med noveliranjem zakonov vanje prikradlo nekaj novosti, ki niso povezane z omenjeno direktivo. Ogrožajo pa koncept odprte znanosti in izobraževanja.