-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | UvodnikVeč
Morda bo slišati čudno in neverjetno, sploh glede na to, da se v javnosti ves čas ponavlja, da je ta vlada napovedala množico reform, potem pa ni nobene realizirala: dejstvo je, da v 35-letni zgodovini Slovenija še ni imela vlade, ki bi dejansko pripravila in tudi zaključila toliko reform in uvedla toliko sistemskih sprememb. Res je – tega še prejšnji teden ne bi mogli napisati. A ta teden je državni zbor sprejel temeljni sistemski zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim se dejansko popolnoma reformira slovenski zdravstveni sistem. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba Za naročnikeVeč
Leta 2024 je bila Slovenija po onesnaženosti s finimi prašnimi delci, poimenovanimi s kratico PM2,5, med vsemi 41 državami evropske celine sedma najslabša, uvrstila se je med Poljsko in Turčijo, med 27 državami Evropske unije pa je bila slabša le Romunija. To kaže ta mesec objavljeno poročilo švicarske ekipe IQAir, ki za 139 držav zbira podatke o koncentracijah prašnih delcev iz javno dostopnih merilnikov kakovosti zraka. Prašne delce PM2,5 uvršča Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) v prvo skupino karcinogenosti, skupaj na primer z azbestom, njihov glavni izvor pri nas pa so – in to zavedanje je ključno – peči na drva. Uvrstitev Slovenije na rep evropskih držav je za večino Slovencev presenečenje: živimo namreč v popolnoma nasprotnem prepričanju o svojem okolju. A stvari postanejo še resnejše, ko pogledamo, kje smo na lestvicah po boleznih, kot je pljučni rak, in kaj kaže pravkar končana pilotna raziskava astme pri otrocih. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba Za naročnikeVeč
Jure Trampuš | foto: Luka Dakskobler
Že drži, da je Matjaž Gruden direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo, gre za visoko mednarodno funkcijo, vendar ni znan po tem, da bi govoril kot tipičen evropski birokrat, nejasno in zapleteno. Nasprotno, Gruden je v kolumnah, ki jih piše za Večer, in v ocenah, kaj se dogaja z družbo, Evropo, z demokracijo in njenimi vrednotami, zelo oster. Ne olepšuje. V resnici je zaskrbljen, svet, kot smo ga poznali doslej, izginja. Izginja svet, v katerem so države vsaj nominalno govorile o pomenu človekovih pravic, pravne države, mednarodnega prava, v katerem so iskale dogovore in medsebojne interese. Vračamo se v 19. stoletje, v čas imperializma, v čas, ko je grobost cenjena, pogovor pa odraz šibkosti. Grudnova razmišljanja so njegova in ne predstavljajo uradna stališča Sveta Evrope, institucije, v kateri je zaposlen. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Kultura | TV Za naročnikeVeč
TV komentar / Otroci so nasilni, kajne?
Najprej smo bili kar malo navdušeni nad POP TV, ki se je odločila, da posnetka brutalnega nasilja nad mladoletnikom na Ptuju ne bo objavila. Kot da bi na POP TV končno dojeli, da je za žrtev od samega napada huje le še javno razgaljanje napada, za mladega nasilneža pa je to tista dokončna zmaga, ko postane veliki car v svojih očeh. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet Za naročnikeVeč
Donald Trump zelo rad citira italijanskega fašističnega voditelja Benita Mussolinija. Ko govori, da bo »izsušil močvirje«, citira Mussolinija. In ko je leta 2016 retvitnil »Bolje je živeti en dan kot lev kot pa 100 let kot ovca,« je citiral Mussolinija. Ko so ga vprašali, ali ve, da gre za Mussolinijev citat, je odvrnil, da ne ve, kdo je to rekel, in da je povsem vseeno, ker gre za »dober, zanimiv citat«. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba Za naročnikeVeč
Zakaj so prašni delci PM2,5 »ubijalci«?
Dr. Metoda Dodič Fikfak je zdravnica, raziskovalka in univerzitetna profesorica. Ukvarja se z boleznimi, kot so mezoteliom, pljučni rak in druge vrste raka, ki so posledica izpostavljenosti azbestu. Je tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba Za naročnikeVeč
Stuttgart je dolga leta veljal za eno izmed mest v Nemčiji, kjer je zrak najbolj onesnažen s trdnimi delci. »Več smoga kot v Pekingu« so nemški novinarji naslavljali reportaže iz tega mesta, kjer so se slikali z nameščenimi zaščitnimi maskami ali opremo, namenjeno za zaščito pred radiološko, kemično in biološko nevarnostjo. Mesto namreč leži v slabo prevetreni kotlini reke Neckar, zaradi česar so bile tam v preteklosti pogosto presežene mejne vrednosti prašnih delcev PM10 in PM2,5. Tedaj so v mestu vedno razglasili »alarm zaradi prašnih delcev« (Feinstaubalarm). Tudi slovenska prestolnica ima s svojo kotlinsko lego podobne težave, a Stuttgart leži v še ožji kotlini, ima še več prebivalcev, veliko več tranzita in industrije. To je mesto, kjer imajo sedeže velike nemške multinacionalke, kot so Daimler, Porsche in Bosch. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | DružbaVeč
Devetega decembra lani je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) z javnim pozivom pozvala vse, ki dosegajo dohodke na spletni platformi OnlyFans, naj si davčni status uredijo s samoprijavo: »Preverite, ali ste napovedali vse dohodke, ki ste jih dosegli v preteklih letih iz tega naslova. Če jih še niste, storite to do 31. decembra 2024.« Furs je namreč pridobil podatke o slovenskih ustvarjalcih vsebin in za leto 2025 zanje napovedal ciljno usmerjene davčne nadzore. Pri tem je razkril grobe statistike: v zadnjih nekaj letih si je dohodke prek te plačljive platforme za (zlasti) »odrasle vsebine« in s starostno omejitvijo 18+ ustvarjalo nekaj sto slovenskih davčnih rezidentov, ki so v zajetih letih skupaj ustvarili več kot 10 milijonov evrov prihodkov, rekorder med njimi sam več kot milijon evrov. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba Za naročnikeVeč
V zadnjem času postaja očitno, da bodo z romsko skupnostjo povezana vprašanja vsaj v delu države ena izmed tem na parlamentarnih volitvah. Rome so si za nabiranje političnih točk izbrali že vsaj v Novi Sloveniji (NSi). Stranka iz meseca v mesec volivce obvešča, da ni pozabila na ljudi: da bo poskrbela zanje in da jih bo zaščitila. Zaščitila pred Romi seveda. Prav zato so zanimivi prvi uradni statistični podatki o brezposelnosti, socialnih prejemkih in izobrazbeni sestavi Romov. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet Za naročnikeVeč
Max Weber je v Protestantski etiki in duhu kapitalizma (1905) zapisal, da je z razvojem zahodne sodobne družbe prišlo do nečesa, čemur je pravil Entzauberung der Welt (’odčaranje sveta’). Z razvojem sodobne znanosti naravnih zakonov ni bilo več treba razlagati z božanskim posredovanjem, s kapitalizmom in birokratizacijo družbe, ki naj bi stavila na meritokracijo, pa se je zmanjšal prostor za tradicionalna verovanja. Če poenostavimo, neurje ni bilo več božja kazen in kralj, vsaj načeloma, ni več vladal po božji volji. To sicer ni pomenilo, da je magično mišljenje prišlo h koncu. Več
-
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba Za naročnikeVeč
Vseslovenska tovarna umetne inteligence
Pred nekaj tedni je predsednik vlade Robert Golob na družabnih omrežjih pompozno in skrivnostno napovedal: »Jutri ob dvanajstih vam sporočimo odlično novico.« Spletni šaljivci so se nemudoma lotili dela in začeli teoretizirati, kaj bi lahko bila ta skrivnostna vest. »Nutrije smo rešili pred izumrtjem,« je domneval prvi. »LeBron bo igral za slovensko reprezentanco,« je zapisal drugi. »Zmanjšali bodo plače in povišali davke,« pa je v ciničnem tonu predvidel tretji. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet Za naročnikeVeč
Kako prijetno umirjena se zdi italijanska obala marca, ko plaže samevajo in so kioski s sladoledom zaprti. A le nekaj metrov proč od plaž v La Spezii je slika čisto drugačna. Za ograjo iz bodeče žice in varnostnimi rešetkami skoraj nepretrgano ropotajo stroji. Leonardo, tretji največji evropski oborožitveni koncern v več sto metrov dolgih montažnih halah sestavlja Super Rapid Naval Gun, skoraj osem ton težko računalniško vodeno orožje, ki naj bi z neba klatilo izstrelke in brezpilotne kamikaze s hitrostjo 120 izstrelkov na minuto. Tik zraven monterji in inženirji sestavljajo nov tank na kolesih za italijansko vojsko. Hitijo, saj je naročenih kar 150 vozil, naslednje naročilo je že v čakalni vrsti, to je bojni tank Panther, ki ga bodo sestavljali z nemškim partnerjem Rheinmetallom. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Dva leva Za naročnikeVeč
Nekako velja priporočilo, da se je, ko v politiki narediš hude flope, najbolje za nekaj časa pritajiti. Ker če jih poskušaš popraviti, jih praviloma še poglobiš. In evropska komisarka za širitev Marta Kos je morda prej načrtovano, morda pa celo namensko, da bi sanirala škodo (?), prišla v Slovenijo, po svojem ponesrečenem »konstruktivnem srečanju« z Vučićem. In seveda je svoje spodrsljaje še poglobila. Videlo se je, da je v seriji medijskih nastopov vselej uporabila enake retorične »fazone«, ki pa so bile še bolj ponesrečene kot kratko sporočilo bruseljskega bližnjega srečanja tretje vrste s srbskim samodržcem. Eden bolj poudarjenih retoričnih obrazcev je bil, da jo sedaj napadajo tisti, ki hkrati zahtevajo, da naj se evropska komisija pogovarja s Putinom. Ampak kako? Saj se s Putinom ne pogovarja, z Vučićem pač. In ja, s Putinom se je treba in se je nujno pogovarjati. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba Za naročnikeVeč
Slovenske zdravstvene oblasti vsako pomlad opozarjajo na nevarnost, ki jo v toplejšem delu leta pomenijo klopi, predvsem na klopni meningoencefalitis (KME), in pozivajo k cepljenju kot »najboljši zaščiti«. Tako je bilo tudi letos 17. marca, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil tiskovno konferenco, na kateri so zdravniki opozorili, da Slovenija sodi »med države z najvišjo pojavnostjo meningoencefalitisa«, in ponovno pozvali k cepljenju. A cepljenje proti tej bolezni je – z nekaterimi izjemami – plačljivo in nikakor poceni. Celo več, namesto da bi bilo cepljenje brezplačno – kot je proti gripi in drugim boleznim, pri katerih cepljenje država zapoveduje ali priporoča – zdravstvene ustanove z njim celo nekaj zaslužijo. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet Za naročnikeVeč
Konferenca o antisemitizmu, ki se je sprevrgla v kongres skrajne desnice
Opozicijski prvak Janez Janša se je prejšnji teden udeležil mednarodne konference o antisemitizmu v Izraelu, imenovane Ambassadors of Truth (Ambasadorji resnice). Ta je zaradi seznama povabljencev, med njimi tudi predstavnikov skrajno desnih strank, francoskega Nacionalnega zbora, Švedskih demokratov in španskega Voxa, pritegnila številne kritike, udeležbo na njej pa sta med drugimi odpovedala Jonathan Greenblatt, izvršni direktor združenja Antidefamacijska liga, in Ephraim Mirvis, glavni rabin Velike Britanije. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet Za naročnikeVeč
Tetovaže ameriškega obrambnega ministra, povezane s krščanskim nacionalizmom
Med nenavadnimi kandidati, ki jih je ameriški predsednik ob inavguraciji poslal na potrditev v senat – omenimo Roberta F. Kennedyja mlajšega, glasnega proticepilca in konspirologa, ki je postal zdravstveni minister, in nekdanjo demokratsko kongresnico s Havajev Tulsi Gabbard, podpornico Putinove Rusije, ki je postala nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti – je tudi Pete Hegseth. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | PolitikaVeč
Ministrstvo za delo že več kot leto zamuja s strategijo za odpravo prekarnosti
V četrtek, 27. marca, so predstavniki sindikata Mladi plus skupaj s predstavniki še nekaj drugih organizacij na ministrstvo za delo dostavili bučke. Prinesli so jih v tistem svetlo modrem kockastem nahrbtniku, ki ga za dostavo uporabljajo Woltovi dostavljavci. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba Za naročnikeVeč
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da se zavedajo, da so individualna kurišča pomemben vir onesnaženja zraka, zlasti v zimskem času in v dolinah s temperaturnimi inverzijami. »Kljub pomembnemu napredku pri izboljšanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih ostajajo izzivi veliki – v zimskem času kakovost zraka v celotni Sloveniji še vedno ne dosega priporočil Svetovne zdravstvene organizacije,« poudarja državni sekretar Uroš Vajgl. Zadnji poskus regulacije kurišč na drva ni uspel. »Razprava o regulaciji je bila, žal, pogosto napačno razumljena kot splošna prepoved kurjenja lesa. V resnici se je nanašala zgolj na nove gradnje ali celovite prenove v gosto naseljenih območjih, kjer so se prebivalci že zdaj množično odločali za druge vire ogrevanja.« Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba Za naročnikeVeč
Ta teden so privrženci stranke SDS v parlament prinesli zbrane podpise za razpis referenduma o domnevno previsokih nagradah, pokojninskih dodatkih kulturnikom, ki so za svoj umetniški opus dobili najvišja priznanja. Referendum naj bi bil čista demagogija, »sramota za SDS«, kakor bi dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. SDS je stranka, ki referendume uporablja kot sredstvo političnega boja. Kakšna je resnična vsebina tega referenduma, ni pomembno, pomembnejši so razdor, nesoglasje in polarizacija. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Politika Za naročnikeVeč
Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman, je že oktobra 2022 končala izkop posmrtnih ostankov 3450 žrtev povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Čeprav je Dežman z nekaterimi predmeti, najdenimi na območju Macesnove gorice, pod pokroviteljstvom SDS paradiral tudi po evropskem parlamentu, je bila večina posmrtnih ostankov zadnji dve leti »shranjena« v kleti kočevske komunale. Polemike o tem, kje bi žrtve pokopali, se nadaljujejo, na obrambnem ministrstvu pa so v upanju, da bodo tako do njih pokazali vsaj nekaj pietete, na začetku tedna začeli začasni premik posmrtnih ostankov v državno kostnico v Škofji Loki. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Kultura Za naročnikeVeč
Prva sezona serije Mo produkcijske hiše A24, ki je luč sveta ugledala avgusta 2022 na pretočni platformi Netflix, kljub svoji kakovosti ni zanetila pretirano velikega pompa. Pravzaprav je ob takratni močni konkurenci (Severance, The Bear, The White Lotus, Better Call Saul) kar nekoliko utonila v pozabo. Z drugo, letošnjo sezono je drugače. Svet se je medtem spremenil. V Gazi smo priča genocidu. In zgodba o družini palestinskih beguncev v ameriškem Teksasu je kar naenkrat vzbudila pozornost. Seveda tudi zato, ker je narejena tako mojstrsko. Tako pristno in srčno, ganljivo in duhovito. Na trenutke srce parajoče ali za zjokat smešno. Mo zna brezšivno krmariti med obojim. A če je bila prva sezona morda le še ena univerzalna zgodba o tegobah priseljencev in njihovem soočanju z birokratskim peklom, druga s svojim čustvenim in političnim nabojem zareže naravnost v aktualno dogajanje. V čas, ko Izrael še vedno iz dneva v dan množično pobija palestinske otroke in odrasle. Več
-
V Gazi smo priča eroziji človeštva, je v četrtek v Varnostnem svetu ZN opozoril veleposlanik Samuel Žbogar. V razpravi o Bližnjem vzhodu je ostro kritiziral izraelske politike in dejanja v Palestini ter ponovno poudaril, ni vojaške rešitve za ta konflikt. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Svet Za naročnikeVeč
Marine Le Pen, nekdanja voditeljica skrajno desne stranke Nacionalni zbor in ena izmed favoritk na naslednjih francoskih predsedniških volitvah, je kriva zlorabe evropskih sredstev. Tako je v ponedeljek odločilo pariško sodišče. Dobila je štiriletno zaporno kazen, od tega dve leti pogojno z možnostjo uporabe elektronske zapestnice, globo sto tisoč evrov, daleč najbolj boleča zanjo pa je prepoved kandidature za politične položaje v prihodnjih petih letih. To pomeni, da ne bo mogla kandidirati na naslednjih predsedniških volitvah. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Ekonomija Za naročnikeVeč
Komentar / Dan lažnivcev in norcev
Trumpov »dan osvoboditve«, 2. 4. 2025, je postal samooklicani mejnik nekakšne nove ekonomske neodvisnosti ZDA, dan razglasitve vseobsegajoče in vsemogočne carinske politike ZDA. Trump je po kosmati duši očitno ekonomski carinik in politični trgovec. Morda bi njegova prva knjiga The Art of the Deal (1987), kakopak izpod peresa novinarja Tonyja Schwartza, danes nosila naslov: Ameriške carine – Umetnost dogovarjanja. Toda pompozna objava nove ameriške politike protekcionizma in tudi izolacionizma ne prinaša ničesar dobrega, ne za ZDA in ne za druge. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba Za naročnikeVeč
Kdo bo vodil komunikacijsko strategijo pri zelenem prehodu?
Glavna komunikatorja zelenega prehoda v Sloveniji postajata Herman & partnerji in Pristop. Za komuniciranje »zelenih energetskih projektov« so ju izbrale državne energetske družbe na čelu s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE). Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Kolumna Za naročnikeVeč
Ursula von der Leyen je za nekatere najmočnejša ženska na svetu. Velja pa tudi še menda Kissingerjeva ugotovitev: če bi rad poklical Unijo, ne veš, komu bi telefoniral. Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Pamflet Za naročnikeVeč
Odkar je ameriški predsednik Donald Trump napovedal uvedbo carin, posebej na avtomobile, iz vrha EU prihajajo puščice, da imamo opraviti z nerazsodnim bitjem, ki uničuje svetovni gospodarski red. Ta svoje početje sicer utemeljuje z besedami, da evropske države izkoriščajo ZDA in da bo temu naredil konec. Mediji nam torej predstavljajo spopad lunatika z modro in preudarno materjo Evropo, ki je nedolžna žrtev. Kaj pa pravijo številke? Časnik Dnevnik je v zadnjih tednih izjema, eden redkih, ki je zapisal nekaj faktov. ZDA iz Evrope uvozijo za 41 milijard avtomobilov, v nasprotni smeri pa znaša evropski uvoz 9 milijard. A neravnovesje štiri proti ena vsebuje tudi različne carine: ameriške so bile doslej 2,5, evropske pa 10 odstotkov. Štirikrat višje carine EU za ameriške avtomobile! Več
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Hrvaška Za naročnikeVeč
Optimisti so seveda prepričani, da živimo v demokraciji, da se je vojna tukaj že davno končala, da imajo z diktaturami opraviti nekje drugje, neki drugi narodi, ker mi smo Evropa, civilizirana in brez omahovanja pripravljena onemogočiti vsakršno obliko nasilja v bližnjih državah. Zato je dvomljivcem laže. Ker nas ne more nič presenetiti. Še posebej, če smo bili sami – in dejansko smo bili – deležni toliko preganjanja in smešnih, a nevarnih obtožb o terorizmu in spodkopavanju ustavne ureditve, se tovrstnim obtožbam in preganjanju, ki ga v Vučićevi Srbiji doživljajo študenti, nikakor ne moremo čuditi. Aleksandar Vučić je namreč pavlihovski diktator – hm, brez težav si v spomin prikličemo, da smo podobnega imeli tudi na Hrvaškem – ki pa seveda lahko zapira nasprotnike svojega režima, med drugim tudi zaradi pomilovanja vrednih birokratov Evropske unije, ki takšen režim ne le dopuščajo, ampak se prva dama te združbe, tista Ursula, celo ljubeznivo sestaja z Vučićem, čeprav ta grozi, da bo s svojim ravnanjem destabiliziral celotno regijo. Več
-
Trump po napovedi carin dopušča možnost pogajanj
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek po napovedi carin na uvoz v ZDA iz vsega sveta nakazal, da je odprt za pogajanja z državami. Vztrajal je tudi, da bodo delnice in ameriško gospodarstvo doživeli razcvet, čeprav so se finančni trgi zaradi njegovih carin že znašli na udaru, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več