MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    14. 2. 2017  |  Družba

    13 ur nasilja in 250 tisoč gledalcev

    Zadnji primer nasilja na Facebooku je zdramil marsikoga, ki je menil, da Facebook z nasiljem in sovražnim govorom nima nič. Da so krivi zgolj tisti, ki to pišejo in počnejo. Brutalen pretep 26-letnika, ki sta ga dva nasilneža prenašala v živo prek Facebooka, je imel kar 250.000 ogledov, skoraj dva tisoč všečkov, na družabnem omrežju pa je bil na voljo za ogled kar 13 ur. Mladenič se v bolnišnici še vedno bori za svoje življenje. Sicer pa se je potrebno zavedati sledečega - kar je enkrat na spletu, za vedno tam tudi ostane. Čeprav je Facebook nato (sicer mnogo prepozno) odstranil posnetek, se je ta znašel na marsikaterih drugih obskurnih straneh in se bo širil pod rubrikami z oznakami, kot je "brutalno". Fotografije gole kože na drugi strani Facebook ponavadi izbriše v pičle pol ure. Ne, golote se ne tolerira, nasilje pač bolj.  Več v članku Grda plat Facebooka

  • Izak Košir

    10. 2. 2017  |  Družba

    Kaj nam povedo površinski spodrsljaji politično-ekonomskega vsakdana

    Profesorja dr. Mladen Dolar in dr. Joseph Vogl ter dr. Samo Tomšič se bodo nocoj ob 19. uri v Cankarjevem domu spraševali, kaj nam povedo površinski spodrsljaji politično-ekomskega vsakdana in od kod nemara izvirajo. Premišljevali bodo, zakaj so t. i. ekonomske znanosti, ki se rade postavljajo od bok naravoslovnim, pravzaprav strukturirane kot teodiceje, pri katerih odloča božja previdnost, ne pa matematika. Kaže, da pri tem pod vprašaj ne postavljajo niti kapitalističnega sistema niti gospodarsko-političnih ureditev. Nasprotno naj bi bili nezanesljivi državljani tisti, ki odpovejo, ureditev trga deluje – vsaj po mnenju tako imenovanih »gospodarskih modrecev«, katerih napovedi, vsaj kar zadeva stik z realnostjo, pogosto spominjajo bolj na loterijo in igre na srečo. Več

  • Dr. Božo Repe
    Zgodovinar

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Družba  Za naročnike

    Poenostavljanje dejstev, tokrat o JLA

    Bolj ko se osamosvojitev odmika in več ko imamo o njej kritičnih zgodovinskih del, bolj se hkrati tudi mitizira in ideologizira. Na institucionalni ravni recimo z množitvijo praznikov. In seveda z že tradicionalnimi ločenimi praznovanji (tudi različnih dogodkov). Na politični ravni v parlamentu ljudje, ki so se takrat komaj rodili, poslance delijo na »petokolonaše« in »prave« osamosvojitelje, kar naj bi bilo še naprej glavno politično merilo za tiste, ki hočejo v politiki obstati ali vanjo priti. Uradnim veteranskim organizacijam alternativno združenje je po zgledu hrvaških »domova branitelja« v samem središču Ljubljane kupilo skromni »dom« in v njem na ogled postavilo »relikvije osamosvojitve«, kot temu pravijo njegovi člani (menda tudi Pučnikovo pištolo, čeprav se Pučnik v času desetdnevne vojne v javnosti tako rekoč do konca ni pojavil niti ni imel nikakršne vloge). Več

  • Staš Zgonik

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Družba  Za naročnike

    Bernarda Vogrin

    »Obveščam vas, da sem zaradi več primerov zavračanja cepljenja iz nemedicinskih razlogov pri Zdravniški zbornici Slovenije zaprosila za ugovor vesti.« Tako se začne obvestilo, ki je obešeno na vratih ambulante pediatrinje iz Lenarta v Slovenskih goricah Bernarde Vogrin in ki je v minulih dneh zaokrožilo po internetu. »Zavezana sem delovati po strokovni doktrini. Za otroka sem dolžna poskrbeti v skladu z zakonom, medicinsko doktrino in svojo vestjo. In če mi starši tega ne dovolijo, potem ne vem, kaj lahko naredim za tega otroka,« nam je povedala v telefonskem pogovoru. Več

  • Marco Evers

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Družba  Za naročnike

    Zadnji dnevi dinozavrov

    Kak dan gre preprosto vse narobe – a redko se hkrati nabere toliko smole kot na dan pred približno 66,04 milijona let, ki je bil usoden za dinozavre. Več

  • Marjan Horvat

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Družba  Za naročnike

    Plakati proti papežu Frančišku

    Minulo soboto so se v središču Rima pojavili plakati s podobo namrgodenega papeža Frančiška. V podpisu avtorji plakatov papeža sprašujejo: »Nadzirate kongregacije, odstavljate duhovnike, obglavili ste malteški in brezmadežni frančiškanski red, ne menite se za kardinale … Toda kje je vaše usmiljenje?« Več

  • Izak Košir

    6. 2. 2017  |  Družba

    Umrla je Milena Močivnik, Slovenka leta 1999

    Milena Močivnik je bila svojevrstna že kot otrok. Že takrat je kazala naklonjenost do zapuščenih, pohabljenih in bolnih živali, saj je imela v kleti hiše, kjer je stanovala, pravo malo ambulanto. Že pri šestih letih je denimo vedela, kako je treba naravnati in poviti zlomljeno kost ali namestiti izpahnjen sklep. Ne glede na tančico kontroverznosti, ki je kasneje obdajala njen sloves, saj so ji med drugim očitali, da ima živali preveč in da ne bivajo v primernih razmerah, je za mnoge utelešala družbeno slabo vest. Leta 2000 je bila prek revije Jana izglasovana celo za Slovenko leta.  Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    »Vseeno nam je bilo, kam bomo prišli«

    Ko je bil star sedem let, so ZDA napadle Irak, da bi tja prinesle »demokracijo in svobodo«. A vojna se v resnici ni nikoli končala in se zadnja leta nadaljuje v obliki bojev med teroristično organizacijo Islamska država in številnimi drugimi paravojaškimi skupinami ter iraškimi varnostnimi organi. Ti boji so zajeli tudi njegovo rodno mesto Ramadi, ki je zdaj povečini zravnano z zemljo. Ahmed Shihab Hammood je star 20 let in je skupaj z družino begunec v Sloveniji. Več

  • Staš Zgonik

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    Više, hitreje, močneje

    Še pred nekaj leti smo zaskrbljeno ugotavljali, da so telesne sposobnosti slovenskih osnovnošolcev vedno slabše. Pomanjkanje igre na prostem in priložnosti za gibanje na splošno v sodobnem krožkocentričnem svetu, ki teži k nadzorovanju in organiziranju vsake minute otroškega prostega časa, hkrati pa zaradi socialne razslojenosti proizvaja veliko otrok, ki sploh nimajo ustreznih priložnosti za telesno dejavnost, se je pokazalo v povečevanju deleža otrok s čezmerno telesno maso in slabšanju rezultatov pri vsakoletnih vseslovenskih testiranjih gibalnih sposobnosti otrok. Nato pa se je zgodil preobrat. Več

  • Klemen Košak  |  foto: Uroš Abram

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    Dr. Veronika Tašner, sociologinja vzgoje

    Kako biti uspešen na trgu delovne sile? Čeprav obstajajo predvidevanja, kateri poklici bodo zaželeni, tudi tisti, ki delajo take sezname, priznavajo, da niso veliko zanesljivejši od ugibanj. Ena od raziskav, ki jo je pred kratkim navedel predsednik Borut Pahor, pravi, da bo 60 odstotkov otrok, ki so zdaj v prvem razredu, opravljalo službe, ki še ne obstajajo. Tako nastajajo tudi nasveti, ki ciljajo na psihološko discipliniranost delavcev, na primer naj iskalci službe ne bodo »mamini sinčki«. Razvajenih, nesamostojnih in zahtevnih ljudi, ki ne znajo poskrbeti za svojo prihodnost, gospodarstvo noče, je na zadnjem sejmu o poklicih Informativa 2017 prejšnji konec tedna obveščal Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. To je le zadnji poskus izogibanja dejstvu, da so nujne velike spremembe, pravi dr. Veronika Tašner z oddelka za temeljni pedagoški študij na ljubljanski pedagoški fakulteti. Že to, da imajo tudi ljudje, ki so pridno opravljali šolske naloge, težave z iskanjem dobre službe, kaže, da šola ne opravlja glavne funkcije, ki ji jo je naložila država. Neuspešnost pri pripravi posameznikov na trg delovne sile je izhodišče knjige Prihodnost šole v družbi brez dela, ki jo je Veronika Tašner pred kratkim uredila skupaj s kolegom in nekdanjim ministrom za šolstvo dr. Slavkom Gabrom. V sklepnem delu, ki sta ga napisala skupaj s profesorico na filozofski fakulteti, dr. Ljubico Marjanović Umek, ponujajo tudi razmislek o mogočih smereh iskanja rešitev za velik izziv, pred katerim je izobraževalni sistem. Trdijo, da mora šola pač zmanjšati prizadevanja za ustvarjanje primernih mezdnih delavcev ter se osredotočiti na posredovanje znanja, ki nima neposredne uporabne vrednosti za gospodarstvo. Več