MLADINA Trgovina
  • Uredništvo

    24. 4. 2017  |  Družba

    Bobovnik brani Fillija in Bulcu očita, da mu je potekel rok trajanja

    Generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli je na svojem profilu na Facebooku konec tedna zapisal, da te dni mnogi "poznavalci" pišejo in govorijo o nacionalki, ki naj bi bila tik pred propadom, v slepi ulici, v kritičnem stanju. Očital jim je (kogarkoli je že imel v mislih), da se prej nič ne pozanimajo o dejstvih. Resnica naj bi bila po njegovem namreč pravo nasprotje temu, zato je ponudil nekaj informacij "iz prve roke" oziroma objavil sporočilo za javnost o finančnem in kadrovskem poslovanju v letu 2016 in v prvem kvartalu 2017. Na nacionalki so prvo tromesečje leta ocenili za izjemno uspešno. Nič takšnega. Kar je pritegnilo našo pozornost, pa je bila debata, ki se je nato začela odvijati pod to objavo, in v kateri so poleg Fillija sodelovali tudi voditelj Odmevov Slavko Bobovnik, starosta novinarstva in poznavalec turizma Drago Bulc in član programskega sveta RTV Gojko Bervar.  Več

  • Staš Zgonik

    21. 4. 2017  |  Družba

    Telefonski tumor

    57-letnemu Robertu Romeu, ki je bil v okviru svojih službenih zadolžitev 15 let prisiljen uporabljati mobilni telefon po tri do štiri ure na dan, je italijansko sodišče priznalo pravico do izredne državne pokojnine v višini 500 evrov na mesec. Več

  • Izak Košir

    21. 4. 2017  |  Družba

    Zahteva po potrdilu, da je oseba spremenila "biološki spol", je kršitev pravice do zasebnosti

    Ministrstvo za notranje zadeve je v začetku februarja vsem upravnim enotam v Republiki Sloveniji poslalo dopis, v katerem slednje naproša, da upoštevajo odgovor Ministrstva za zdravje, v katerem je med drugim zapisano, da potrdilo pristojne_ega zdravnice_ka oz. pristojne zdravstvene ustanove, "ki izkazuje, da je pri osebi ženskega spola potrjena identiteta moškega spola oziroma obratno ali zagotovilo, da je posameznik na podlagi medicinskega zdravljenja spremenil spol, ni enakovredno potrdilu, da je oseba spremenila spol, kot to določa zakonodaja"> Več

  • Aleš Gabrijelčič, arhitekt

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Ikonična arhitektura

    Leta 1929 je bila v Barceloni velika svetovna razstava. Tam so velesile – še zadnjič pred finančno depresijo – predstavile vse presežke svoje industrije in tehnološkega napredka. Med bliščem in pompoznostjo paviljonov, ki so tekmovali, da bi države predstavili v najbolj glamurozni podobi, je bil tudi oblikovno skromen, a pojmovno izjemno bogat objekt. Več

  • Ljubljanski podhodi

    Med pohajkovanjem po kateremkoli mestu slej ko prej pridemo do točke, ko naprej ne moremo drugače kot skozi podzemni podhod. Tja smo navadno napoteni, ker naj bi bilo tako za nas varneje, in da ne bi ovirali prometa na površju. V nekaterih podhodih najdemo trgovine in gostinske lokale, takrat govorimo o nakupovalnih pasažah, ki so včasih prava podzemna mesta. Ti podzemni javni prostori imajo skupno problematiko, da so pogosto neprijetni za uporabo in tvegani z vidika osebne varnosti, poleg tega hitro postanejo žrtev vandalizma. Razlogi za to izhajajo iz človeške podzavesti: podhodi pomenijo prisilno daljšanje poti pešca in telesni napor pri vzpenjanju po stopnicah; tudi spuščanje v podzemne prostore je podzavestno neprijetno, najsi bodo ti še tako dobro osvetljeni in pregledni. Številni podhodi so vandalizirani, umazani, slabo prezračeni … Če skoznje ni stalnega pretoka ljudi, umanjka neformalni nadzor, ki je temelj za občutek osebne varnosti – nenadzorovani podhodi dejansko hitro postanejo območja kriminala. Pomembno je tudi vzdrževanje: dotrajana podoba odvrača morebitne obiskovalce in tako hitro sledi degradacija. S tega vidika je največ težav s podhodi v javni lasti, ki jih upravniki zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev zanemarijo. Vendar so podhodi marsikdaj neizogibni, na primer tam, kjer se mirnejše ulice ali poti za pešce križajo s hitrimi avtomobilskimi cestami in železniškimi progami. V večjih mestih so to prometno infrastrukturo že dolgo nazaj speljali pod nivojem obstoječih ulic ali nad njim. Drugače od zahodnih metropol večina slovenskih krajev v času gradnje železnice še ni prerasla velikosti vasi, zato številni nivojski železniški prehodi po Sloveniji še danes ogrožajo prometno varnost. Znana so tudi dolgoletna in doslej neuspešna prizadevanja Ljubljane za poglobitev železnice. Več sreče smo imeli z avtocestami, saj se te mestnim središčem večinoma ognejo, tudi severna ljubljanska obvoznica poteka pod nivojem drugih cest. Več

  • Nejc Černigoj, arhitekt

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Prenove mestnih tržnic

    Tržnice so eden od najzanimivejših mestnih fenomenov, v urbanističnem in arhitekturnem, pa tudi sociološkem smislu. Čeprav vsakodnevne nakupe danes večinoma opravimo v trgovinah in supermarketih, so tradicionalne tržnice ostale in še vedno sodijo k osnovni urbani identiteti mest, k čemur dodatno pripomore njihova središčna lega. To so še zdaj pomembni prostori srečevanja in druženja meščanov, okrog njih so spletena kompleksna omrežja medsebojnih odnosov, so prostorska manifestacija družbenih navad in pomenov – v tej vlogi jih tudi mlajše generacije na novo odkrivajo. Številne so postale priljubljene turistične znamenitosti, kjer od blizu spoznamo lokalno kulinariko, navade in kulturne vzorce. A ker imajo tržnice tudi nekatere neprijetne vplive (hrup, umazanija in smrad) in so, tako kot vse stavbe, izpostavljene postopnemu propadanju in obrabi, jih je treba od časa do časa prenavljati in občasno tudi programsko oživiti. Predstavljamo štiri primere iz tujine, kjer ni šlo za preprosto »vzdrževalno« prenovo zaradi zagotavljanja primernih razmer za tržno dejavnost, temveč za kompleksne nadgradnje oziroma novogradnje, katerih namen je bila poleg funkcionalnih izboljšav tudi urbana revitalizacija okoliških četrti. Več

  • Vesna Teržan

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Čas zajedavske urbanizacije

    Ni več poti nazaj, v dobre stare čase javnega sektorja, stare zaščitniške, dobrotljive države, za katero se je zdelo, da ji je mar za ljudi, nazaj v sedemdeseta leta, ko je urbanost in političnost razčlenjeval Manuel Casttels in prepoznal nov politični subjekt – urbana družbena gibanja. Konec je sanjarjenja, da nam bo kmalu bolje, da se bodo vrnili dobri stari časi mirnega življenja in da je pred nami svetla prihodnost. Živimo v času divje urbanizacije, ko nastajajo nove urbane družbe, kjer se zmanjšuje obseg plačanega dela. Urbana družba je postala postzaposlitvena, tako kot je Marx nakazal v svoji teoriji pred približno 160 leti. Več

  • Boris Matić, arhitekt

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Konec prodaje »socialnih« stanovanj

    Stanovanjski sklad Republike Slovenije je institucija, ki od ustanovitve leta 1991 deluje kot osrednja ustanova za izvajanje nacionalnega stanovanjskega programa oziroma za spodbujanje stanovanjske gradnje. Kot to laična javnost razume, naj bi stanovanjski sklad s svojim delom omogočil ekonomsko šibkejšim in socialno ogroženim družinam, da si kupijo stanovanje. Zadnje spremembe poslovne politike in izjave vodstva pa kažejo, da sklad opušča vlogo socialnega korektiva in postaja bolj klasičen razvojni nepremičninski najemni sklad. Kaj to pomeni in zakaj sprememba povzroča težave? Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Počivaj v medmrežju, na veke vekov, enter

    Pred nekaj meseci je med vpeljevanjem nove funkcije Facebookovih spominskih profilov, s pomočjo katerih lahko uporabniki tega družbenega omrežja tudi po smrti »živijo« naprej, sistemska napaka čez noč »ubila« dva milijona uporabnikov. Njihovi profili so se po napaki spremenili v spominske račune in njihovi spletni prijatelji so že začeli z žalovanjem, javnimi posvetili in izreki sožalja. Četudi je bila nepravilnost hitro odpravljena, smo bili za kratek čas priče pravi spletni zombi apokalipsi. Pri tem spodrsljaju je najbolj ironično to, da se je med živimi mrtveci znašel tudi Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka. Njegov profil sta, tako kot je navada pri spominskih profilih, krasila podoba cvetlice in napis: »Upamo, da bodo ljudje, ki so Marka ljubili, našli tolažbo v stvareh, ki jih drugi delijo v spomin na njegovo življenje.« Več

  • Peter Petrovčič

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Družba

    Nesrečne osebne okoliščine

    Na zadnji februarski dan so policisti na ljubljanski železniški postaji ugotavljali istovetnost posameznika, katerega ime hranimo v uredništvu. Ker je policiste v civilu zaprosil, naj tudi sami izkažejo istovetnost, je z lažjimi poškodbami končal na policijski postaji in jo zapustil s plačilnim nalogom z globo v skupni višini 1151 evrov zaradi domnevne storitve treh prekrškov s področja kršenja javnega reda in miru ter odrekanja sodelovanja s policijo. Več