• Monika Weiss

    5. 4. 2024  |  Mladina 14  |  Družba

    Stegovanje rok po Darsu

    »Rešitev je zelo kratka, ima šttiri črke, imenuje se D, A, R in S,« je prejšnji torek z odra ljubljanskega hotela Union v mikrofon glasno črkoval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec. Pred vplivnim avditorijem, ki se je zbral na Dnevu slovenskega kapitalskega trga 2024 – tam je bil tudi finančni minister Klemen Boštjančič, je Ipavec opozoril na nujnost privatizacije državne družbe za avtoceste Dars. Raziskava, ki so jo naredili, naj bi kazala, je razlagal Ipavec, da bi bilo treba na borzi vlagateljem ponuditi vsaj 30 odstotkov Darsa, da bi slovenski kapitalski trg postal atraktivnejši, likvidnejši in bi po 17 letih v evrskem območju napredoval iz obrobnega v razvijajoči se trg. Razvoj kapitalskega trga močno podpira tudi aktualni minister Boštjančič; ampak ali je naklonjen tudi ideji vsaj delne privatizacije Darsa, ki sicer ni ne nova in ne dobra? Kaj, poleg stalno rastoče dividende, bo namreč zanimalo male lastnike Darsa?

  • Toksična produktivnost

    Družbena omrežja so vse bolj preplavljena z motivacijskim žlobudranjem mladih priložnostnih poslovnežev, navadno bradatih in mišičastih moških, ki idealizirajo denar, individualizem in deloholizem, si prizadevajo za samoizpopolnjevanje in nenehno »delo na sebi«, ustvarjanje pasivnega prihodka pa opevajo kot nekakšno božanstvo. Nasvete o motivaciji, disciplini, uresničevanju sanj, vlaganju denarja in ustvarjanju dobička delijo na TikToku, YouTubu in Instagramu, bodisi v obliki kratkih videoblogov, ki so pogosto opremljeni z epsko glasbo in posnetki dragih avtomobilov, bodisi v obliki pogovornih podkastov. V teh se med seboj vselej strinjajo, drug drugega trepljajo po ramenih in si prikimavajo, kot da ob ponavljanju kvazinavdihujočih nasvetov, kot je: »Vsak trenutek, ki ga ne posvetimo ustvarjanju dobička in izboljševanju sebe, je izgubljen čas,« odkrivajo največje življenjske modrosti.

  • V Sloveniji imamo problem z razumevanjem integracije

    Strinjamo se, da so potrebni posebni ukrepi za ohranjanje slovenskega jezika, zlasti ker je vse bolj razširjeno občevanje v prevladujočih svetovnih jezikih, kot je angleščina. Strinjamo se, da bi lahko državne institucije naredile več, saj trenutni ukrepi ne zagotavljajo učenja slovenskega jezika, ki bi zadostilo vsem potrebam. Strinjamo se tudi, da je treba posebno skrb posvetiti otrokom, saj pedagoška stroka ugotavlja, da so mladi vse manj bralno pismeni.

  • Uredništvo

    3. 4. 2024  |  Družba

    Nakazuje se precej večja afera od »Litijske«

    "Afera z nesojeno predelavo poslovne stavbe ob Litijski cesti v sodno palačo se še ni dobro polegla, ko že kaže, da je na obzorju nova afera v zvezi z državnimi nepremičninami. Ta je po finančnem obsegu, simbolnem pomenu in izgubljeni priložnosti, ki se nakazuje, precej večja od afere 'Litijska', a se kljub temu bojim, da bo šla mimo nas, ne da bi jo kdo opazil. Na izgubljene priložnosti se je javnost v preteklih desetletjih že tako navadila, da je kot samoumevna v prazno izzvenela nedavna novica, da za ministrstvo za javno upravo nakup stolpnice Nove Ljubljanske banke na Trgu republike 'trenutno ni realna možnost glede na proračunsko stanje ministrstva za javno upravo, zato v zvezi s tem ne pripravljajo nobenih aktivnosti'."

  • Uredništvo

    3. 4. 2024  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / LEVE PUNCE, DESNI FANTJE

    V petek izide nova Mladina! V štirinajsti letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 5. aprila, dalje, razkrivamo, da raziskave kažejo, da so dekleta vse bolj liberalna, fantje pa bolj konservativni. Naslovnico je ilustriral nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič.

  • Uredništvo

    3. 4. 2024  |  Družba

    Najhujši krivoverec

    V članku z naslovom Najhujši krivoverec, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Volker Reinhardt piše o tem, da napetost med skromnim avguštincem Martinom Lutrom in mogočnim Svetim sedežem ni naraščala le glede teoloških vprašanj. Lutru so se zdeli sporni tudi odpustki, nadarbine in oblast – ter nacionalistični predsodki.

  • Uredništvo

    3. 4. 2024  |  Družba

    »Tisočletni sen Slovencev je bil, da bi bili sami«

    "V Sloveniji res vlada kontinuiteta. In to ne od včeraj. Tako je bilo že v časih, ko smo morali pošiljati naše fante na misije v križarske vojne, da bi osvobodili Kristusov grob. To je bilo v nasprotju z narodnim duhom. Tisočletni sen Slovencev je bil, da bi bili sami. Nič nočemo imeti z nikomer. Sami sebi smo dovolj. Pustite nas na miru. Tako je bilo v srednjem veku in tako je danes."

  • Uredništvo

    3. 4. 2024  |  Družba

    Mlada Francozinja iz kmečke družine, ki je ponižala Angleže

    V članku z naslovom Od skušnjavke do narodne junakinje, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Katja Iken piše o tem, da je leta 1431 Katoliška cerkev Ivano Orleansko poslala na grmado. Mlada Francozinja iz kmečke družine je ponižala Angleže – in vztrajala, da je neposredno povezana z Bogom.

  • Uredništvo

    2. 4. 2024  |  Družba

    Božji norec

    V članku z naslovom Božji klovni, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Frank Patalong piše o tem, da so na začetku 13. stoletja reformna gibanja pridigala ponižnost in uboštvo. Papeži so dali številne skupine pokončati zaradi krivoverstva, bratovščini Frančiška Asiškega pa so prizanesli.

  • Uredništvo

    31. 3. 2024  |  Družba

    Razlike v mitih o stvarjenju

    V članku z naslovom »Pobijte vse!«, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Christoph Gunkel piše o tem, da je v 13. stoletju papež pozval k vojni proti katarom. Katoliški vitezi so kljub krvavim pokolom le stežka zlomili odpor drugovercev.

  • Peter Petrovčič

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Družba

    Sodniški politični aktivizem

    Ustavno sodišče je razveljavilo (eno od dveh) odločitev vrhovnega sodišča glede žaljivega tvita Janeza Janše, ki je leta 2016 novinarki TV Slovenija Mojco Šetinc Pašek in Eugenijo Carl označil za »odsluženi prostitutki«. Gre za sodbo vrhovnega sodišča, s katero so trije politično pristranski sodniki – v nasprotju s številnimi sodbami v tej zadevi na podlagi odškodninskih in kazenskih tožb, na prvostopenjskih in višjih sodiščih ter vrhovnem sodišču – razsodili Janši v prid. Vrhovno sodišče bo moralo zdaj o zadevi odločati ponovno in skladno z navodili ustavnega sprejeti drugačno odločitev. S tem bo ta sodna saga dokončno zaključena.

  • Monika Weiss

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Družba

    Kako nadzirati JEK 2?

    Gibanje Mladi za podnebno pravičnost je ta teden predsedniku vlade Robertu Golobu, ministru za energijo Bojanu Kumru in državnemu sekretarju za nacionalni jedrski program Danijelu Levičarju poslalo konkretne zahteve po primernejšem upravljanju projekta nove jedrske elektrarne do referenduma, ki naj bi ga politika sklicala jeseni.

  • Peter Petrovčič

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Družba

    Sorazmerna represija?

    Marsikomu v laični in tudi v strokovni javnosti se je zdelo, da je policija – policijski šefi v pisarnah, ki so se udinjali politiki, in policisti na terenu – nad protivladnimi protestniki v času zadnje Janševe vlade izvajala nesorazmerno represijo. To je ne nazadnje potrdil tudi strokovni nadzor notranjega ministrstva v času, ko ga je vodila Tatjana Bobnar. V povezavi s tem je bilo podanih več deset prijav in kazenskih ovadb, a so jih na tožilstvu bolj ali manj brez izjem zavrgli.

  • Luka Volk

    29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Družba

    Šarlatanstvo v šolstvu

    Jernej Picelj je, tako pravi zase, »mentor za življenje«. Študiral je ekonomijo, a je ugotovil, da mu ta ne leži, zato se je preizkusil še na področju logopedije in bolničarstva. Treniral je športni ples, nekaj izkušenj dela z mladimi je, razlaga, nabral tudi kot trener plesa, svoj pravi smisel pa je našel v delu z najstniki, ko se je pridružil Mavričnim bojevnikom, organizaciji, ki prireja tabore v naravi in različne delavnice za mlade z motnjo pozornosti. Nato se je odpravil na samostojno (podjetniško) pot, zagnal je projekt ZaLife, projekt, »ki s svojimi programi podpira in pripravlja najstnike za življenje ter jim izpolnjuje željo po več realnih pogovorih in pristopih za življenje v času odraščanja«. Skupaj s sodelavcema, Dejanom Koconom in Domnom Bukovcem – prvi je izkušnje 15 let nabiral v prodaji, pet let pa v coachingu odraslih v programih za osebnostno rast, drugi je projekt sprva podprl kot IT-jevec, zatem pa »mentor za življenje« postal tudi sam –, hodi po srednjih in osnovnih šolah po državi in mladim deli življenjske nasvete. O odnosih, o čustvih, o stiskah, s katerimi se spoprijemajo najstniki. O tistih najbolj občutljivih temah, ki naj bi zahtevale posebno skrb in kjer naj bi bilo potrebnega največ strokovnega znanja.

  • Uredništvo

    28. 3. 2024  |  Družba

    Zgled za nadaljnje krivoverske procese

    V članku z naslovom Obsojen na molk, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Dela Kienle piše o tem, da si je učenjak Peter Abelard nakopal veliko sovražnikov. Najprej ga je dal stric njegove ljube kastrirati, nato pa so ga leta 1141 lovci na krivoverce zvlekli še pred cerkveno sodišče. To je postal zgled za nadaljnje krivoverske procese.

  • LV, STA

    27. 3. 2024  |  Družba

    »Mladostniki so sposobni razumeti različne poglede in oblikovati lastno mnenje«

    V zavodu za šolstvo ob predlogu SDS za prepoved izobraževanja mladoletnih o spolnih identitetah opozarjajo, da mora biti mladim zagotovljena pravica do učenja o raznolikostih in kompleksnosti sveta ter odnosov. "Mladostniki so sposobni razumeti različne poglede in oblikovati lastno mnenje," so prepričani.

  • LV, STA

    27. 3. 2024  |  Družba

    Fides pričakuje javno opravičilo vlade

    Člani zdravniškega sindikata Fides so na torkovi izredni letni konferenci sprejeli štiri sklepe. Med drugim od vlade pričakujejo najmanj javno opravičilo za blatenje in diskreditacijo zdravništva, ki ni krivo za nastalo situacijo v zdravstvu in nima moči, da bi jo spremenilo, je danes povedala članica delovnega predsedstva konference Mateja Grat.

  • Uredništvo

    27. 3. 2024  |  Družba

    »Feministična revolucija bo najdaljša revolucija v človeški zgodovini«

    "Da bi se ženske izognile ponovitvi tragedij preteklih generacij, je treba iz temeljev izruvati celoten patriarhat. Toda ta naloga je skoraj nemogoča, saj je patriarhat vzpostavil celotno pripoved človeštva. Lahko bi celo rekli, da je vsa človeška zgodba zgrajena na molku žensk."

  • Uredništvo

    27. 3. 2024  |  Družba

    Zgodba o čebeljem roju

    V članku z naslovom Zgodba o čebeljem roju, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, Martin Pfaffenzeller piše o tem, da je okoli leta 1000 oznanjalo nauke več krivoverskih skupin, kar je menih Rodulfus Glaber videl kot peklensko zaroto. V svojih historijah je popisal ostri odziv Cerkve.

  • Uredništvo

    27. 3. 2024  |  Družba

    »Dober državljan je prestrašen državljan«

    "Danes smo od strahov že ohromljeni. Dopuščamo, da se nam ugnezdijo, namesto da bi nad njimi prevzeli nadzor. V tem našem korporativnem fevdalizmu so strahovi nekaj zaželenega s strani oblasti. Dober državljan je prestrašen državljan. Je tudi dober potrošnik. Je ta, ki se ne upira, ne sprašuje."

  • LV

    26. 3. 2024  |  Družba

    Obisk Roberte Metsola so zaznamovali propalestinski protesti

    Med srečanjem predsednice evropskega parlamenta Roberte Metsola, ki se je zdaj dva dni mudila v Sloveniji v okviru turneje pred evropskimi volitvami, in predsednika slovenske vlade Roberta Goloba se je pred vlado zbrala tudi skupina propalestinskih protestnikov. 

  • Uredništvo

    26. 3. 2024  |  Družba

    Prvi usmrčeni krivoverec

    V članku z naslovom Umorjen v Trieru, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, novinarka Angelika Franz piše o tem, da je laični duhovnik Priscilijan v 4. stoletju zahteval enakopravnost spolov in obsodil suženjstvo. S tem si je nakopal sovražnike v Cerkvi – bil je prvi usmrčeni krivoverec.

  • LV

    25. 3. 2024  |  Družba

    Inštitut 8. marec / »Dovolj imamo politikov, ki govorijo eno, delajo pa drugo«

    Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes popoldne začela dvodnevni obisk v Sloveniji. Popoldne se je v Ljubljani srečala z mladimi in predstavniki civilne družbe. Dogodek je zmotil protest Inštituta 8. marec.

  • Uredništvo

    22. 3. 2024  |  Družba

    »Po najhujšem scenariju skoraj celo poletje lahko pričakujemo temperature nad 30 stopinjami Celzija«

    "Po najbolj optimističnem scenariju lahko pričakujemo še kakšno dodatno stopinjo, po najhujšem scenariju pa dvig vse tja do šest stopinj Celzija. Višje ko bodo temperature, več bo tudi vročinskega stresa, več bo vročinskih valov, ki bodo močnejši in daljši. Zaradi višjih temperatur bo več tudi tako imenovanih tropskih noči, ko se tudi zvečer temperature ne spustijo pod 20 stopinj Celzija. Več bo seveda tudi vročih dni, ko se bodo temperature čez dan dvignile nad 30 stopinj Celzija. Zdaj imamo takšnih nekaj dni na leto. Po najhujšem scenariju pa bi lahko imeli v prihodnje po nižinah za cel mesec do skoraj dva meseca več takšnih dni. Skoraj celo poletje lahko torej pričakujemo temperature nad 30 stopinjami Celzija. Ker bodo višje temperature, padavin ne bo več v obliki snega, kar že opažamo, ampak večinoma v obliki dežja, s čimer se poveča nevarnost zimskih poplav."

  • Uredništvo

    22. 3. 2024  |  Družba

    »Temeljna težava odraslih je, da niso zmožni artikulirati težav mlajših generacij«

    "Na Zahodu je danes vse bolj pomembno tudi to, da se otroci izpopolnjujejo, kar naj bi jih pripravilo na prekarno in negotovo prihodnost. Ker z vseh strani grozijo pritiski odraslega življenja, je treba otroške urnike nujno zapolniti s športnimi aktivnostmi, glasbenimi in plesnimi šolami, dodatnimi urami pouka in drugimi zunajšolskimi obveznostmi. Hkrati se morajo otroci ob vikendih družiti, obiskovati in mrežiti glede na preference svojih staršev, ki jih že od malega pripravljajo na prekarno odraslost. Sodobno ekscesno pozornost do otrok torej podpirajo tudi ekonomski procesi, ki jih zaznamujeta materialna neenakost in negotovost."

  • Luka Volk

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    Razmišljujoči Cerar

    Nekdanji premier Miro Cerar je na portalu IUS-INFO predstavil nekaj svojih pogledov na, kot je zapisal, »vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi«. Med drugim nas je podučil o načelu komplementarnosti, v skladu s katerim »imata ženska in moški že po naravi dodeljene različne in ločene vloge, ki pa se dopolnjujejo v optimalno celoto«.

  • Smrt ekofašizmu – svoboda narodu!

    V Spielbergovem Žrelu začne Amity, mično, lično, dično obmorsko mestece, terorizirati strahovita pošast – orjaški morski pes. Ki pa ne diskriminira. Žre vse po vrsti – barke, kapitane, ženske, otroke in pse. Za sabo pušča mrtve in kaos. Res je smrtno nevaren, poguben, v svoji katastrofalni in kompulzivni neizbežnosti apokaliptičen, toda mestne elite – na čelu z županom – se delajo, kot da ni nič. Letoviški Amity je namreč povsem odvisen od turizma in mestne oblasti nočejo, da bi jim medijske zgodbe o tem, da je v njihovem morju velikanski kanibalski morski pes, pokvarile turistično sezono. Zato sklenejo, da bodo prisotnost morskega psa prikrile – in gledale stran. Kapital je treba zaščititi. Kapitalizem ima prednost pred ljudmi.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    »Očitati Golobu, da je avtoritaren politik, je smešno. Propaganda pa ga nenehno kaže kot zakrinkanega avtoritarca in Tinino copato.«

    Peter Klepec ni le mitološki junak, ampak je tudi filozof. Je znanstveni svetnik in izredni profesor, ki dela na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU ter tam predava na tudi na Podiplomski šoli. Leta 1998 je doktoriral pri Slavoju Žižku, njegov srednješolski učitelj pa je bil Slavko Gaber. Peter Klepec ne skriva, da je levičar, a se hkrati sprašuje, kaj je levica in zakaj je v tem ponorelem svetu pomembna. Vprašajmo se še drugače: bi bil ta ponoreli svet boljši, če bi imela v njem levica kot politična sila več moči? In seveda, zakaj?

  • Matic Gorenc

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    Nedostopna pomoč

    Javni Eko sklad je za boj proti energetski revščini iz proračuna prejel pet milijonov evrov za stoodstotno financiranje energetske prenove stavb, ki bi se je lotila socialno ogrožena gospodinjstva. Sliši se kot dober in socialno naravnan projekt. A socialno ogrožena gospodinjstva te pomoči ne izrabijo – najprej že zaradi pomanjkljivih oziroma kar nejasnih pojasnil, kdo je do nje sploh upravičen.

  • Peter Petrovčič

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Družba

    Javni evri za domoljubne veterane

    Pred dnevi se je minister za obrambo Marjan Šarec sestal s predstavniki veteranskih organizacij ob slavnostnem podpisu pogodb o financiranju za letošnje leto. Gre za tradicionalno vsakoletno prireditev, na kateri se srečajo predsedniki kakega ducata veteranskih organizacij, od katerih si velikih pet med sabo razdeli veliko večino javnih sredstev za delovanje, letos skupaj slaba dva milijona evrov. Katere naloge v javnem interesu, ki upravičujejo javno financiranje, opravljajo veteranske organizacije in kako se denar deli mednje?