MLADINA Trgovina
  • Vesna Teržan

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Ženski ali moški princip?

    »Nezaslišano,« so šepetali in kasneje tudi kričali v Walesu ob zmagi avantgardnega projekta na javnem mednarodnem natečaju za operno hišo v Cardiffu. Izgovori, zakaj zmagovalnega projekta niso realizirali, so bili različni, na koncu je mestni svet javnost želel prepričati, da zaradi slabe finančne konstrukcije. In tako je sredi 90. let, ko so se v Veliki Britaniji na vseh koncih in krajih pripravljali na dogodek ob koncu tisočletja in ga želeli ovekovečiti s kakšno izredno arhitekturo, Wales ostal brez nove operne hiše. A resnica o tem nerealiziranem arhitekturnem projektu morda tiči v tem, da je zmagovalni projekt domislila in sprojektirala ženska (iraškega) rodu – Zaha Hadid – in da je bila njena arhitektura za Wales preveč napredna, preveč futuristična. Navsezadnje pa je bila na delu morda tudi »moška zarota«, saj je Zaha na tem natečaju premagala same velikane evropske arhitekture. Več

  • Stres zaradi segrevanja

    Slovenija in zlasti Ljubljana se po dolgem času prebujata iz primeža krize. Nepremičnine se počasi, a vztrajno dražijo. Gospodarski kazalci so čedalje boljši. Turizem raste po vsej državi (število gostov se je povečalo za 7,5 odstotka), še posebej pa v Ljubljani, kjer je bilo decembra lani kar 16,8 odstotka več prenočitev kakor leto prej. Vse to spodbuja vlagatelje, da se odločajo za naložbe v nepremičnine. Več

  • Arhitekturna politika

    Arhitektura je zvrst umetnosti, ki jo opazuje največ gledalcev, hkrati pa je skoraj nihče ne vidi. Vsak dan, kamorkoli smo namenjeni, gremo mimo arhitekturnih stvaritev najrazličnejše kakovosti, okoli njih in skoznje. Večina stavb nam je dobro znana, saj so tam od nekdaj, vtisnjene v našo podzavest. Tudi nove stavbe se po nekaj mesecih zlijejo z ozadjem in postanejo samo še del kulise življenja. Ta kulisa ali scenografska postavitev nas oblikuje kot individualne osebnosti in kot narod ter vpliva na našo kakovost bivanja. Več

  • Klemen Košak

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Toži otroka!

    Ta mesec so številni prebivalci Slovenije ugotovili, da so polnoletni otroci dolžni »po svojih zmožnostih« preživljati svoje starše, če ti »nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti«. Ta določba je v zakonu o družinskih razmerjih zapisana že od leta 1976, vendar sta jo dve spremembi socialne zakonodaje, sprejeti v zadnjih letih, naredili pomembnejšo. Več

  • Borut Mekina

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Ni prostora za starce

    Minuli teden je Andrej – tako ga imenujmo – zaprosil za informativni izračun pokojnine. Andrej ima za seboj 40 let delovne dobe, razen obdobja 10 let je imel solidno plačo na delovnem mestu v elektronskih medijih, za katero se je že pred desetletji zahtevala visokošolska izobrazba. Lahko bi ga uvrstili v sloj tistih, ki zavzemajo odgovorne družbene položaje. A ne glede na to mu je računalniški program na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) izdelal izračun, ki ga je neprijetno presenetil. Njegov starejši sodelavec, ki je v pokoju že 20 let, prejema 1200 evrov pokojnine na mesec, pravi, njemu pa je zdaj izračun pokazal 600 evrov pokojnine. »To ni pošteno,« nam je dejal. In res ni, saj mu je bila določena pokojnina, ki je za 17 evrov nižja od meje tveganja revščine, kot smo jo določili za leto 2015. Več

  • Staš Zgonik

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Pomije za periferijo

    Hrana, ki jo na police slovenskih trgovin pošljejo prehranske multinacionalke, naj bi bila slabše kakovosti od hrane istih blagovnih znamk v enaki embalaži, ki jo je mogoče kupiti v državah severno in zahodno od nas. Na to že vrsto let opozarjaagrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. »Nekatere ključne prehranske multinacionalke so nas prekategorizirale iz zahtevnega evropskega trga v manj razviti trg. In so nas zaradi tega začele oskrbovati s takšnemu trgu primernim blagom,« je recimo letos dejal za revijo Ona. Ko smo ga prosili, naj za svoje trditve navede konkreten primer, tega ni bil pripravljen storiti, češ da je bil deležen »zelo močnih pritiskov«. Kuhar v takšnih trditvah ni osamljen. Direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič je nedavno dejala, da smo Slovenci »koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo«. Več

  • Izak Košir

    2. 3. 2017  |  Družba

    Zakon o tujcih kot simptom avtokratske oblasti?

    Državni zbor je 26. januarja 2017 sprejel novelo zakona o tujcih. Slednji oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za azil. Ker je to v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. "Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena "novi situaciji". Namesto na resni strokovni analizi zakon v veliki meri temelji na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije," so sklic današnjega posveta komentirali organizatorji. Več

  • Izak Košir, STA

    1. 3. 2017  |  Družba

    Bo YouTube povozil klasično televizijo?

    Pretočna televizijska storitev YouTube TV bo ponujala naročniške pakete televizijskih programov. S tem bo YouTube začel neposredno konkurirati tradicionalnim ponudnikom plačljivih paketov TV-programov. Več

  • Uredništvo

    1. 3. 2017  |  Družba

    Umrl je Sandi Čolnik

    Po poročanju spletnega portala RTV Slovenija se je za vedno poslovilo eno od velikih imen malih zaslonov. Sandi Čolnik je se rodil leta 1937 v Mariboru, svoj prepoznavni glas pa je prvič uporabil na mariborskem radiu. V prestolnico ga je pripeljal študij prava, ki pa ga je ravno zaradi dela na Radioteleviziji Slovenija obesil na klin oz. ga zamenjal za študij novinarstva, poroča MMCVeč

  • Darja Kocbek

    27. 2. 2017  |  Družba

    Manj samomorov v državah, ki dovolijo istospolne poroke

    V državah, ki dovolijo istospolne poroke, se zmanjša število samomorov, je pokazala študija. Na šoli za javno zdravje John Hopkins Bloomberg so raziskovalci analizirali stopnje samomorilnosti srednješolcev v zveznih državah v ZDA. Primerjali so stopnje v državah, ki so legalizirale istospolne poroke, s tistimi, ki jih niso. Ugotovili so, da je v državah, ki so dovolile istospolne poroke, med srednješolci za 7 odstotkov manj možnosti, da si bodo poskusili vzeti življenje. Več