MLADINA Trgovina
  • Izak Košir

    24. 2. 2017  |  Družba

    Radio Mladina: Borut Mekina o zatiranju Slovencev na Koroškem v Avstriji

    Pogovor je nastal na podlagi članka Reziprozität >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/309314502&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Klemen Košak

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Odpiranje univerze

    Vodstvo ljubljanske univerze želi povezati univerzitetno skupnost med sabo in z okoljem ter jo internacionalizirati, zato je pozvalo profesorje, raziskovalce, strokovne sodelavce in študente, naj pišejo bloge oziroma spletne dnevnike. Več

  • Izak Košir

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Zuckerbergov manifest

    Prvi mož Facebooka in multimilijarder Mark Zuckerberg je za največje družbeno omrežje na svetu, ki kroji vsakdan zavidljivemu številu ljudi, napisal nov manifest. V njem se je zavezal, da bo Facebook odslej odločneje nadzoroval svojo že skoraj dve milijardi veliko bazo uporabnikov. Med obljubami je izpostavljeno, da bo zajezil senzacionalizem in dezinformacije, ki se prek Facebooka širijo skozi članke sumljivega izvora. Hkrati pa se je zavezal, da bo družbeno omrežje postalo bolj proaktivno pri zaščiti svojih uporabnikov, ki so tarče nadlegovanja in sovražnega govora. Sliši se obetavno. Več

  • Vanja Pirc

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Delo in molk proti nasilju

    Ona, priloga časnika Delo, pokriva predvsem teme, ki naj bi zanimale ženske. Čeprav jih pri tem občasno zanese v stereotipno obravnavo spolov, v Oni najdemo prispevke, ki kažejo željo po preseganju zakoreninjenih in preživetih prepričanj. Med drugim obsojajo nasilje, zlasti nasilje nad ženskami, ki je še vedno velik družbeni problem. Tudi pri nas. Več

  • Jure Trampuš

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    O zgodovini velike religije

    Zakaj islam? Vprašanje je odveč, islam, kulturno-religijski sistem, njegove različice in podtoni, njegova zgodovina in prihodnost, oblikuje sodobni svet. Podobno kot sodobni svet oblikujejo tudi krščanstvo, budizem, hinduizem, judovstvo, konfucianizem ali pa ateizem, sekularna država, popularna kultura. Dogajanja na svetu ne moreš razumeti, ne da bi poznal teh in še mnogo drugih vrednotnih sistemov, religij, ideologij, matric. Več

  • Staš Zgonik

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Ščitenje otrok?

    1754 otrok, ki so lani izpolnjevali pogoje za vstop v osnovno šolo, je v letošnjem šolskem letu ostalo v vrtcu ali doma. Njihovi starši so se namreč odločili za odložitev šolanja za eno leto. Število odlogov šolanja se iz leta v leto povečuje, v minulem desetletju se je več kot podvojilo. Več

  • Majda Vrhovnik

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Perspektivni kader

    Nova24TV, medij v službi resnice, ima novo pridobitev. To je 34-letna novinarka in pisateljica Marjanca Scheicher. Njenega imena še nismo zasledili v »resnih« medijih, saj je večji del kariere sodelovala s tabloidno revijo Nova, kjer je ustvarila mariborskega »slavčka« in samopromotorja Damjana Murka. Napisala je tudi njegov življenjepis. Ni pa pisala zgolj o njem, zanimajo jo veliki zvezdniki, napisala je tudi knjigo o pornesi La Toyi in še nekaj erotičnih romanov. Med najbolj razvpitimi sta dva dela knjige Kešpička, pa tudi delo Obsedenci, ki govori o najboljših prijateljicah, starih od 25 do 30 let, ki sta še vedno samski in na lovu za bogatimi poslovneži. Glede odprtosti do seksualnosti je nekje na ravni Vesne Vilčnik iz kluba Češplja, ki je med tem Novo24TV že zapustila. Več

  • Staš Zgonik

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Zaščita črede

    Italija se spopada z eno najnižjih stopenj precepljenosti otrok proti nalezljivim boleznim v Evropi. Ta v večini primerov komaj dosega 90 odstotkov, kar je praviloma spodnja meja za preprečevanje širjenja med prebivalci, proti ošpicam, najbolj nalezljivo od teh bolezni, pa je po podatkih italijanskega višjega inštituta za zdravje precepljenost celo zgolj 86-odstotna. Lani so v Italiji zabeležili skoraj 800 primerov ošpic. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Družba

    Irena Rogelj

    V Sloveniji se v zadnjem času veliko govori o mleku. Nestrokovni članki o domnevni škodljivosti kravjega mleka so dvignili veliko prahu in sprožil ostre odzive strokovnjakov. Naša sogovornica je od odgovarjanja na takšne trditve že utrujena. Ne gre namreč za nov pojav. Takšne trditve se pojavljajo ciklično vsakih nekaj let, nato pa spet potihnejo. Nasploh je mleko, ena najbolj razširjenih prehranskih surovin in ena redkih, ki jih Slovenija pridela več, kot jih porabi, pogosto predmet raznih novih teorij in dvomljivih opozoril. Več

  • Dodatek za Slovence

    Začelo se je kot preizkus odzivnosti državnih organov na pripombe iz ljudstva. Neko petkovo jutranjo uro za slovenistične bruce sem začel s poročilom o napisu Ne vozi, ko piješ alkohol, ki se je na poti v Ljubljano prižigal nad avtocesto izmenično z angleškim Don’t drink and drive. Študentje so ugotovili najprej, da angleški in slovenski napis nista ekvivalentna, ker angleški ne vsebuje besede alkohol, potem pa so mi pritrdili, da slovenskega sporočila ne bi razumeli čisto nič drugače, če bi v njem po angleškem zgledu besedo alkohol izpustili. Angleška beseda drink se namreč obnaša podobno kot slovenska beseda piti: v obeh jezikih je eden od pomenov teh besed ‘uživati alkohol’, to je tisti pomen, ki ga imamo v mislih, če za koga rečemo, da pije. Čemu potem ta alkoholni dodatek za slovenske voznike v avtocestnem sloganu, če je pomen napisa brez njega enak? Je slovensko govoreči voznik toliko neumnejši od angleško govorečega, da bi si v nasprotnem primeru lahko mislil, kako mu napis prepoveduje odžejati se s plastenko vode v pregretem poletju? Ni dokazov za tako žaljivo obtožbo. Je slovenska zakonodaja drugačna od tiste v angleško govorečih državah? Tudi ne bo držalo, vse prometne zakonodaje prepovedujejo pitje alkohola, ne pa vode. Najverjetneje je, da prevajalec napisa iz angleščine ni znal dobro slovensko in je zagrešil napako, ki bi jo lahko poimenovali istorečje ali tavtologija; podobne napake so majhna punčka, javno objaviti, kompliciran in zapleten. Več