MLADINA Trgovina
  • Staš Zgonik

    29. 3. 2017  |  Družba

    Ošpice na novem pohodu

    Februarja lani so v Romuniji izbruhnile ošpice. Izbruh še vedno traja, od takrat pa je zbolelo že 3800 ljudi. 17 otrok je umrlo. Več

  • Uredništvo

    27. 3. 2017  |  Družba

    Mladinina trojka

    Hiša sredi Samoumevnega sveta je naslov okrogle mize, ki se bo odvila nocoj ob 18. uri v ljubljanskem Pritličju na Mestnem trgu 2. Udeleženci so tako ali drugače povezani z Mladino. Grega Repovž kot urednik, Miha Blažič - N'toko kot kolumnist in Ivana Djilas kot občasna avtorica člankov oziroma komentarjev. Slednja sta pred kratkim izdala tudi svoji novi knjigi, N'toko Samoumevni svet, Ivana Djilas pa HišoVeč

  • Klemen Košak

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Univerza na silo

    Z dr. Petrom Jambrekom smo se sestali na idiličnem državnem posestvu Brdo pri Kranju, kjer njegova Fakulteta za državne in evropske študije najema več prostorov pri javnem zavodu Protokolarne storitve. Nekaj ur po tem, ko je priletel iz Barcelone, nas je zagoreli 77-letnik, oblečen v usnjeno jakno, sprejel v hotelu Kokra, na koncu hodnika nasproti recepcije. Sedel je v sejni sobi, pripravljen, da pojasni, zakaj bo Nova univerza zaživela šele devet let po ustanovitvi. To je peta slovenska univerza, poleg Univerze v Novi Gorici druga zasebna in druga s sedežem v tem kraju. Njen rektor je Jambrek, a kmalu naj bi ga zamenjal nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Več

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Zgodba o Adelu

    Vsi poznamo Guantanamo, zapor, mučenje v njem, dolgoletno bivanje osumljenih teroristov brez pravic, odvetnikov, obtožnic. A ta Guantanamo – ozemlje, kjer pravna država, kot si jo predstavljajo v ZDA, ne deluje – ima svojo zgodovino. Leta 1991, po vojaškem puču na Haitiju, je iz te otoške države zbežalo 60.000 ljudi. Polovica beguncev je bila nameščena v ameriškem vojaškem oporišču na Kubi, kjer so živeli v zaporu, ograjenem z bodečo žico, s pazniki. Velik del beguncev si je želel v ZDA, zaprosili so za status mednarodne zaščite, saj je bila takrat na Haitiju vojaška diktatura, ki je ubijala ljudi. A Američani niso bili velikodušni; ker Haitijci formalnopravno niso bili v ZDA, niso imeli pravice do odvetnika, šlo naj bi za »ekonomske in ne politične« begunce. Šele ko so jim na pomoč prostovoljno priskočili študenti prava z Yala in so ti dobesedno izsilili, da so o pravicah beguncev začela odločati ameriška sodišča, je po dolgi pravni bitki velik del teh ljudi vseeno stopil na ozemlje ZDA. Brez pomoči študentov bi jih poslali nazaj. Pred strelske vode. Več

  • Klemen Košak

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Ugasnimo kresove!

    Svet za sovražni govor, ki se pri Mirovnem inštitutu odziva na primere sovražnega govora, je izdal tretje letošnje poročilo, v njem pa je med drugim obsodil dr. Damirja Črnčeca, dekana zasebne Fakultete za državne in evropske študije, ki ga je prva vlada Janeza Janše imenovala za šefa vojaških obveščevalcev, druga Janševa vlada pa za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne službe. Več

  • Izak Košir

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Sopotniki starejših

    Zavod Sopotniki, ki se zavzema za medgeneracijsko solidarnost, že tri leta zagotavlja brezplačne prevoze starejšim oziroma upokojencem na območju Brkinov in Krasa, natančneje v krajih Divača, Sežana in Kozina. A ne gre zgolj za prevoze, saj starostnikom pomaga tudi pri vključitvi nazaj v aktivno življenje. Dokaz, da so lahko uspešna tudi pozitivna prizadevanja, je, da bo zavod aprila odprl novo enoto, in sicer v Sevnici. Toda ne bo se ustavil tam, želi se širiti tudi v druge kraje, kjer javni prevoz ne omogoča dobrih povezav, taksiji pa so praviloma predragi. Več

  • Marjan Horvat

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Čiščenje nestrpnosti

    V torek dopoldne, na svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, se je skupina aktivistov iz mariborskega Društva IndiJanez – znanega po zanimivih projektih osveščanja mladih o ranljivih družbenih skupinah – odpravila na mariborske ulice, da bi s stavb zbrisala žaljive in diskriminatorne napise in grafite. Po besedah predsednika društva Ramiza Derlića se je toleranca/ignoranca meščanov do takšnih zapisov v zadnjih letih, zlasti z begunsko tragedijo, močno povečala. »Kljukastega križa, ki se pojavi v središču mesta, ne bo nihče odstranil več mesecev. Kot da nikogar več ne moti ali pa se ljudje pač ne odzivajo.« Več

  • Staš Zgonik

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Počasneje je čisteje

    Če bodo obveljali ukrepi, ki jih predlaga ministrstvo za okolje in prostor, bo treba v zimskih mesecih na avtocestnih odsekih v bližini večjih slovenskih mest voziti počasneje, kot je določeno z zdaj veljavnimi omejitvami. »Omeji se hitrost na odsekih avtocest na območju Mestne občine Ljubljana in na avtocestnih odsekih, ki se priključujejo nanje,« piše v predlogu odloka o načrtu za izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani, ki ga je ministrstvo ta teden dalo v javno obravnavo. Enako predlaga v odlokih za Maribor, Celje in Kranj. Ukrep naj bi veljal vsako zimo od začetka novembra do konca marca. Če bo potrjen, naj bi ga prvič uvedli že novembra letos. Več

  • Staš Zgonik

    24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Družba

    Na pravi poti

    Leta 2005 je Slovenija skupaj pridelala približno 20,5 milijona ton izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Leta 2014 so, kot v najnovejšem poročilu o stanju okolja ugotavljajo na okoljskem ministrstvu, izpusti dosegli le še približno 16,5 milijona ton. Znižali so se za več kot 19 odstotkov. Nekaj delamo prav. A ne na vseh področjih. Več

  • Staš Zgonik

    23. 3. 2017  |  Družba

    Konopljini vršički na recept

    Zdravniki bodo po novem lahko na podlagi jasnih in strogih strokovnih smernic bolnikom predpisovali ne samo izvlečke iz konoplje, kar je vlada omogočila lani jeseni, temveč po novem tudi neobdelane vršičke rastline. Rastlina konoplja je končno uvrščena v drugo skupino prepovedanih drog, ki se jim priznava uporabnost v medicini. V to skupino je že vrsto let na primer uvrščen tudi kokain. Več