MLADINA Trgovina
  • Darja Kocbek

    5. 6. 2017  |  Družba

    Ko ima peščica podjetij nadzor nad našimi osebnimi podatki

    Internet danes povezuje več kot 3 milijarde ljudi in omogoča dostop do informacij prek naprav, ki jih nosimo v žepih. Slovenec Aleks Jakulin, ustanovitelj in direktor podjetja Ganxy s sedežem v New Yorku, je objavil analizo razvoja interneta v zadnjih 20 letih. Več

  • 2. 6. 2017  |  Družba

    Radio Mladina: Staš Zgonik o posledicah požara na Vrhniki

    Podkast je nastal na podlagi članka Posledice onesnaženja >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/325667499&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Družba

    Dr. Marjan Zaletel, nevrolog

    Glavobol je stalni spremljevalec človeštva. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije približno polovica svetovnega odraslega prebivalstva vsaj enkrat na leto izkusi glavobol. Tako rekoč ni človeka, ki ga ne bi vsaj kdaj v življenju bolela glava. Pa vendar o vzrokih za nastanek teh bolečin vemo presenetljivo malo. In to čeprav lahko glavoboli v ne tako redkih primerih občutno poslabšajo kakovost življenja, prinašajo pa tudi ogromne družbene stroške. Nevrolog dr. Marjan Zaletel z ljubljanske Nevrološke klinike pravi, da smo problematiko glavobolov v Sloveniji dolga leta zanemarjali, posledica tega pa je precejšen zaostanek za svetovnimi usmeritvami v zdravljenju. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Družba

    Dr. Tvrtko Jakovina, hrvaški zgodovinar

    Zgodovinski revizionizem, prikrit ali manj prikrit, z namenom rehabilitacije izdajalcev, zlasti pa njihovih voditeljev, ki so med 2. svetovno vojno – domnevno zaradi strahu pred nevarnostjo uvedbe (stalinistične) komunistične ureditve ali le zaradi sebične želje po ohranitvi položaja cerkve in vladajočega razreda ter njune ideologije v družbi – sodelovali z nacisti ali fašisti, je že nekaj let v marsikateri (vzhodno)evropski državi orodje za notranjepolitično obračunavanje. To velja zlasti za države, nastale na pogorišču nekdanje Jugoslavije, ki zaradi različnih zgodovinskih in političnih okoliščin niso zares ovrednotile svoje polpretekle zgodovine. Del politike, zlasti politiki z desnega političnega pola, to izkorišča za poglabljanje razdora v narodu, ne oziraje se na stvarne gmotne težave, ki tarejo te družbe in njihove pripadnike. Več

  • Borut Mekina

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Družba

    Veliki biznis z nevarnimi odpadki

    S predelavo nevarnih odpadkov se v Sloveniji aktivno ukvarja relevantnih dvanajst podjetij. Poleg vrhniškega Kemisa v lasti skupine Gorenje, ki je največje po prometu, sta na vrhu po velikosti še dve. Družba z omejeno odgovornostjo Ekol je v lasti kranjskega podjetja Rešet in opravlja dejavnost v industrijski coni Laze poleg Stražišča pri Kranju. Drugo pa se imenuje »Ekologija, d. o. o.«. To je v lasti avstrijske družbe Saubermacher, svoj sedež ima v industrijski coni Trate, v Škofji Loki. Kako varna sta ta dva obrata, ki utegneta zdaj prevzeti predelavo nevarnih odpadkov, ki so doslej končala v Kemisu? Več

  • Izak Košir

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Družba

    Pozor, Sova!

    Ameriški senat je svojim članom dovolil, da uporabljajo aplikacijo za pametne naprave Signal. Ta je po mnenju strokovnjakov ena od najboljših rešitev za varno oziroma skrito komunikacijo. Signal postaja vse bolj priljubljen tudi v Sloveniji, predvsem med policisti ter med nekaterimi nekdanjimi in sedanjimi ministri, znanimi odvetniki, poslanci, novinarji, lobisti … Več

  • Pravica za Ivarčko jezero

    Na začetku osemdesetih let je bilo, ko so delavci Železarne Ravne bolj ali manj prostovoljno uredili okolico Ivarčkega jezera, da so lahko v prostem času uživali v tem »biseru pod Uršljo goro«. Niti deset let ni minilo, ko sta jeklarska in nato še politična kriza vsilili logiko kriznega menedžmenta, zaradi česar so objekte ob jezeru, postavljene z žulji delavcev, uvrstili v kategorijo neprofitnih objektov in jih je železarna prodala. Več

  • Staš Zgonik

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Družba

    Emil Nanut, direktor Kemisa

    Emil Nanut nas je sprejel v zdaj že znameniti Kemisovi delovni uniformi, od katere se v teh dneh skoraj ne loči. Ker želi pokazati, da je na podjetje kljub nesrečnim dogodkom ponosen, pojasni. Torkov pogovor je potekal v prostorih sosede Kemisa, vrhniške komunale, kjer so si po požaru uredili začasen štab, v sobi s pogledom na pogorišče. Več

  • Staš Zgonik

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Družba

    Opuščanje kovancev za cent in dva centa

    Italija naj bi z novim letom opustila kovanje evrskih kovancev za cent in dva centa, po novem pa bodo tam, če bo zakon sprejet, vsi zneski zaokroženi na najbližjih pet centov. Ker se realna vrednost kovancev najnižje nominalne vrednosti z inflacijo zmanjšuje, jih ljudje vse manj jemljejo kot resno plačilno sredstvo. Kovancev za cent in dva centa, ki jih dobijo pri blagajnah, pogosto ne porabijo za nadaljnje plačevanje, temveč se nalagajo v kozarcih, škatlicah in avtomobilskih predalčkih. Zaradi tega imata država in gospodarstvo s sortiranjem in zagotavljanjem zadostne količine teh kovancev, ki jih na leto iz obtoka izgine več kot šest odstotkov, nepotrebne stroške. Več

  • Državljani proti Kemisu in državi

    Zaradi požara v vrhniškem podjetju za zbiranje in predelavo nevarnih odpadkov Kemis je največjo in najdolgotrajnejšo škodo utrpelo okolje, posledično pa tudi ljudje v vplivnem območju onesnaženja. Najbližje živeči so poleg tega utrpeli tudi povsem realno, na prvi pogled vidno premoženjsko in nepremoženjsko škodo, saj so dolgoročno onesnaženi njihovi vrtovi ter bivališča, slednja so morali nekateri izmed njih celo zapustiti, saj so bili evakuirani. Kaj lahko storijo zdaj, kakšne so njihove pravne možnosti? Več