Zaostala Ljubljana

Razvoj kolesarskega prometa v vseh sezonah velja v sodobnih evropskih prestolnicah za prednostno nalogo. Mesta so postala brezkompromisna. Avtomobilom vsak mesec odvzamejo še kakšen pas na ključnih cestah in ga namenijo kolesarskemu prometu, pogosto sta zaradi vse večje hitrosti koles združena avtobusni in kolesarski promet. V Parizu, Londonu in celo ameriškem New Yorku so kolesa na prvem mestu, k temu pa pomembno prispeva vse večja priljubljenost električnih koles. Več

Papež Frančišek je načrtoval revolucijo

Bil je 21. januar, dan po inavguraciji Donalda Trumpa, in predsednik ZDA se je v skladu s protokolom in obdan z najožjimi sodelavci udeležil maše v nacionalni stolnici v Washingtonu. Mariann Edgar Budde, škofinja episkopalne cerkve, gre za različico anglikanske cerkve, ki pripada protestantski veji krščanstva, je med pridigo Trumpa prosila, naj ne pozabi na priseljence. »So ljudje, ki obirajo naše pridelke in čistijo naše poslovne stavbe, ki delajo na farmah in v mesnopredelovalnih obratih, ki pomivajo posodo v restavracijah in opravljajo nočne izmene v bolnišnicah – morda niso državljani ali nimajo ustreznih dokumentov, vendar velika večina priseljencev ni kriminalcev. Plačujejo davke in so dobri sosedje,« je dejala. »Izkažite usmiljenje, gospod predsednik, tistim v naših skupnostih, katerih otroci se bojijo, da bodo njihovi starši odpeljani. Pomagajte tistim, ki bežijo z vojnih območij in pred preganjanjem v svojih deželah, da tukaj najdejo sočutje in sprejetost. Bog nas uči, da moramo biti usmiljeni do tujca, saj smo bili tudi mi nekoč tujci v tej deželi.« Več

Ukinimo vse! Zakaj pa ne?

Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji mesec naročil temeljito revizijo državnega financiranja nevladnih organizacij, ki »spodkopavajo nacionalni interes«, cilj naj bi bil financiranje uskladiti z ameriškimi interesi in prednostnimi nalogami nove administracije. Povedano drugače, naročil je rezanje denarja za nevladne organizacije, ki mu gredo preveč v nos oziroma bi si mu upale v prihodnje ugovarjati. Lahko si samo predstavljamo, kakšno veselje je moralo ob tem preplaviti vilo na ljubljanski Trstenjakovi ulici, kjer domuje SDS – bilo je, kot bi opisovali njihove najlepše sanje. Več

Grega Repovž

7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  UvodnikVeč

Uvodnik / Ne mir, kapitulacija

Kdaj je najtežje ohraniti trezno glavo? Ravno takrat, ko je nujno treba imeti trezno glavo. In kaj je še huje? Da ravno takrat vsi z vseh strani kričijo, da je treba ohraniti trezno glavo. Ne kriči name, kriči oče na sina, ko sta v sporu. Sin kriči nazaj. In mama kriči: Nehajta kričati. Več

TV Komentar / Uroš Slak ima prav!

Kako predvidljivo je vse skupaj, skoraj tako kot Odmevi, kadar jih vodi Rosvita Pesek. Namreč: ko samo kdo omeni, in ta nekdo sta vedno SDS in NSi, da bi bilo treba vzeti denar nevladnim organizacijam, že mu bo Uroš Slak dal termin v oddaji 24ur zvečer. In tja bo, če je le mogoče, pripeljal še ministra za delo Luko Mesca, da bomo imeli še krivca, tega, ki nam krade iz žepa. In potem lahko ta krivec – torej po navadi Luka Mesec – še tako dokazuje, da nevladne organizacije na mesec dobijo res samo drobižek drobižka, vse skupaj na primer 10-krat manj, kot znaša na primer letni odpis davka za največjo banko v državi NLB (kar pa seveda Slaka prav nič ne moti). No, 347. ponovitev tega smo videli ta ponedeljek. In čeprav je vsakič bolj bizarno, zato ni nič manj družbeno škodljivo. Več

Kordiš gre po svoje 

Poslanski odpadnik iz Levice Miha Kordiš in najpomembnejši člani te stranke so se v tem mandatu znašli na različnih bregovih – Kordiš, ki je v stranki ustanovil tako imenovano levo krilo, bi verjetno rekel, da sam stoji na tistem bolj levem bregu, drugi pa na desnem. Potem ko so mu v stranki novembra lani zamrznili članstvo, ker je večkrat javno nastopil proti Levici in naj bi bil tudi verbalno nasilen do strankarskih kolegov, poleg tega je poskušal izsiliti zaposlitev strokovne sodelavke, je v stranki stekel disciplinski postopek, ki se te dni končuje in bi lahko vodil do Kordiševe izključitve. Več

Čas pošasti

Ko se je Donald Trump prejšnji petek v Ovalni pisarni bombastično, kruto, groteskno in infantilno izživljal nad ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, je svoji volilni bazi – spet veliki Ameriki – pokazal, da z njim ni šale, da je neustrašen, da je tough guy in da je zanj na prvem mestu Amerika, toda obenem je tudi Putinu pokazal, da lahko računa nanj in da je na liniji, navsezadnje, skupaj sta pretrpela »lov na čarovnice«, ki ga je izvajala demokratska stranka. Trump bi rad bil kot Putin. Nekoč je vzkliknil: »Ko Kim Džong Un govori, ljudje sedijo in poslušajo. Hočem, da to počnejo tudi moji ljudje.« Nihče mu ne bo ugovarjal – še najmanj Zelenski. In nihče mu ne bo diktiral. »Vi nam pa že ne boste diktirali, kaj naj čutimo,« je siknil Zelenskemu. Kot da si je vojno izmislil Zelenski. Več

»V Sloveniji mora dozoreti spoznanje, da če imaš zrelo demokracijo, potem vlaganje v obrambo ne pomeni militarizacije družbe«

Klemen Grošelj je nekdanji evropski poslanec, nesojeni veleposlanik v Moskvi, avtor zadnjega krovnega strateškega obrambnega dokumenta, leta 2019 napisane Bele knjige o obrambi, ki je določila mogoče smernice razvoja slovenskega obrambnega sistema, v vladi Marjana Šarca je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo, leta 2000 pa je na Fakulteti za družbene vede diplomiral na temo Analiza nacionalnovarnostnega sistema Ruske federacije. Več

Ko nehaš graditi, umreš

Nikoli nisi tako bogat, da za pomoč ne bi potreboval prijatelja – sploh v stiski. Kdor malo da, veliko da. Prva hiša se gradi za soseda, druga za sorodnika, tretja zase. Vsak je sam svoj mojster. Nikar na silo, raje vzemi večje kladivo. Če je lepo postrani, je tudi dobro. Več

Vlado Miheljak

7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Dva leva  Za naročnikeVeč

Komentar / EU je mrtva, Nato je mrtev, tudi svet se ne počuti prav dobro

Ena koalicija voljnih je že nepovratno razmajala silnice sveta. Po napadu na Irak se svet več ni pobral. Od takrat slehernik tvega že, ko gre v coni za pešce večjih evropskih mest na špancir. V marsikatero deželo tretjega sveta pa je potovanje sploh odsvetovano. Ozadje alibizacije vojne takrat, ob napadu na Irak, so bile manipulacije in laži. No, takrat je Amerika silila voljne Evropejce v sveto vojno. Danes se Amerika, preračunljivo in kšeftarsko, iz vojne umika, a Evropejci, ki so ostali brez prekooceanske očetovske avtoritete, sedaj sami ponavljajo vajo. Silijo Ameriko v nadaljevanje vojne. Najbrž res drži, da Trump deluje brez vizije, po trenutnem in sprotnem navdihu. Evropejci, po nekem selektivnem neformalnem ključu zbrani in izbrani, da v našem imenu odločajo, pa vizijo vsekakor imajo. A ta vizija je zgrešena. Več

Primer Smodej se po dolgotrajni obravnavi na tožilstvu seli na sodišče

Avgusta 2022 se je na Instagramu zvrstilo več anonimnih pričevanj, ki so Dušanu Smodeju, tedaj organizatorju kulturnih prireditev, očitala, da je mlade ženske brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub pa sodelavcem menda ni plačevalo za opravljeno delo. Več

Ker država je problem

Trump in Elon Musk, vodja vladnega urada za učinkovitost, z motorko žagata in odpravljata ne le socialno državo, temveč tudi samo državo. A vsak fašist ve, da ni s tem nič narobe, saj je država prostor korupcije in zajedavstva, zato jo je treba nujno odpraviti, zamenjati pa jo mora nacija, organski skupek podjetnih, tekmovalnih, samozadostnih posameznikov, ki se žrtvujejo za etnično ali versko slavo, parazitske lenuhe – priseljence, manjšine in druge, ki, kot mantrajo originalni fašisti, »žanjejo, ne da bi tudi sejali« – pa je mogoče odrešiti le s trdim, težaškim delom, ki osvobaja. Več

Začetek trgovinske vojne

»Trgovinske vojne so izbruhnile,« je agencija Reuters sporočila v torek zjutraj, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel dodatne 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike in podvojil carine za uvoz iz Kitajske na 20 odstotkov. Izvršni direktor ene največjih ameriških verig diskontnih veleblagovnic in hipermarketov Target je že čez nekaj ur napovedal, da bodo v naslednjih dneh zvišali cene nekaterih sezonskih živil, kot je avokado iz Mehike: »Če zdaj obstaja 25-odstotna carina, se bodo te cene zvišale.« Preprosta logika, ki kaže, da bodo breme Trumpovih carin takoj in vsaj delno prevzeli ameriški potrošniki, ki jim je Trump obljubljal nižje življenjske stroške. Države Evropske unije na Trumpove carine še čakajo, a se unija na njihov prihod tudi že pripravlja. Zlasti pozorna mora biti na izbiro povračilnih ukrepov na Trumpovo carinsko alanfordovsko politiko »najprej streljaj, potem sprašuj«, opozarja profesor Ekonomske fakultete Marko Jaklič. Več

Rusija na tleh

Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 v nagovoru ob začetku »posebne vojaške operacije« dejal, da je cilj invazije »demilitarizacija in denacifikacija« Ukrajine, pri čemer je ukrajinske vojake javno pozval, naj odložijo orožje in se vrnejo domov. Uradno je Moskva trdila, da z operacijo brani rusko govoreče prebivalstvo v Donbasu pred »genocidom« in želi strmoglaviti ukrajinsko »nacistično« oblast, ki naj bi ogrožala Rusijo. V skladu s to retoriko je bil impliciten cilj tudi zamenjava vlade v Kijevu z režimom, ki bi bil podrejen Moskvi. In čeprav Moskva uradno ni napovedala, koliko časa naj bi operacija trajala, pa sosledje dogodkov, izjave zajetih vojakov in njihovih dokumentov kažejo, da se je Putin globoko uračunal: namesto da bi si ruska vojska razmeroma hitro, v zgolj nekaj dneh ali tednih, podredila Ukrajino, se je zaradi ukrajinskega odpora, slabih ruskih ocen političnih razmer v Ukrajini in slabo organizirane ruske vojske posebna vojaška operacija prelevila v za Rusijo najhujšo in najbolj izčrpavajočo vojno v času po drugi svetovni vojni. Več

Večnamenski romski centri – superprojekt, do katerega pa ima dostop le peščica Romov

»Kadar govorimo s predstavniki centra za socialno delo, šole ali pa zdravstva, vedno pravijo: pošiljajte otroke v vrtec in šolo. Pa jim včasih rečem, če se že toliko ukvarjate s šolo in vrtcem, dajte se vsaj toliko še z vodo in elektriko. Precej lažje bi bilo pošiljati otroke v šolo, če bi imeli to dvoje,« je novembra lani ob našem obisku ribniških Romov tarnala Jasna Hudorovič iz romskega naselja Goriča vas, enega od treh neformalnih in komunalno neurejenih romskih naselij v občini. Gre za eno izmed občin z romsko manjšino, kjer zakon ne predvideva niti romskega svetnika in je prepad med Romi in občinskimi oblastmi še očitnejši. V petek objavljeni javni razpis za financiranje »mreže večnamenskih romskih centrov« predvideva tak center tudi v Ribnici. Pa ga bodo res dobili? O kakšnih centrih je sploh govor? Kaj je njihov namen? In kaj bi bilo treba storiti, da bi tovrstni smiselni, a sporadični projekti postali dolgoročno učinkovit pripomoček za izhod iz več desetletij romske bede? Več

Neizbrana kakovost

Britanski RSPCA (Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals) je najstarejša in največja organizacija za varstvo živali na svetu – 16. junija lani je praznovala 200-letnico obstoja. Gre za organizacijo, najprepoznavnejšo po shemi, s katero se zagotavlja »strog višji standard« ravnanja z živalmi, ki ga morajo dosegati kmetje, prevozniki živali in klavnice, če želijo prodajati živilske izdelke z njeno oznako. To je ena izmed najbolj znanih oznak za živilske izdelke, ki kupce navdajajo s prepričanjem, da je bilo za rejne živali lepo poskrbljeno, da niso trpele, da je bil postopek proizvodnje hrane prijazen do okolja, da gre za trajnostno izkoriščanje naravnega okolja in podobno. A oznaka »RSPCA assured« že dolgo ni več to, kar je nekdaj bila. Včasih je pomenila zagotovilo za nekoliko bolj humano ravnanje z rejnimi živalmi, danes je bolj ko ne kritje za slabe prakse. Koliko pa je resnične skrbi za živali in okolje v različnih oznakah, ki nas vabijo k nakupu izdelkov po slovenskih supermarketih? Več

Kje gradi Slovenija?

V dobrem desetletju 2010– 2022 smo v Sloveniji izgubili 8568 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega četrtino ali 2080 hektarjev s pozidavo, preostanek z zaraščanjem. Kritično pri tem je, kot navajajo na kmetijskem ministrstvu, da se pri nas za pozidavo, kar pomeni nepovratno uničenje, namenjajo večinoma najkakovostnejša kmetijska zemljišča, to so njive na ravnini z visokim proizvodnim potencialom, zaraščajo pa se predvsem travniki in kmetijska zemljišča z nižjim proizvodnim potencialom, ki so manj ugodna za obdelavo. Več

Krška nuklearka 1983–2063

Vodstvo Nuklearne elektrarne Krško je očitno le dobilo zeleno luč, da začne preverjati, ali bi bilo mogoče in zlasti varno podaljšati obratovanje na 80 let. Sredi februarja je objavilo mednarodno javno naročilo, s katerim išče izvajalca »študije izvedljivosti podaljšanja obratovalne dobe nuklearke s 60 na 80 let«. Več

Konec lova

Zavod za gozdove je 18. februarja pripravil pojasnilo, kakršnih ne dobimo prav pogosto. Gre za odločitev, s katero se bo vsaj deloma zmanjšal obseg lova v slovenskih gozdovih. Slovenija spada med države, ki bi jih lahko označili za lovski raj na zemlji. Ali vsaj v Evropi. Pri nas rekreativni in turistični lov iz leta v leto bolj cveti. Zato so te besede marsikoga presenetile: »Zavod za gozdove Slovenije bo s 1. majem v Beltincih opustil vzrejo fazanov in poljskih jerebic ter s tem zaprl še zadnje tovrstno vzrejališče v Sloveniji. Lovišče s posebnim namenom Fazan Beltinci ostaja, lovstvo na tem območju pa se preusmerja v javne naloge lovstva.« Več

Prevelik poseg v zasebnost

Novela zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki so jo vložili poslanci Svobode s poslanko Tamaro Kozlovič na čelu, je razburila del strokovne javnosti; ta se boji možnosti zlorab osebnih podatkov voznikov. Več

Z motorko nad podnebje

Ameriški predsednik Donald Trump in njegov svetovalec Elon Musk po zgledu argentinskega predsednika Javierja Mileija, ki je pred volitvami hodil naokoli z motorno žago, delata reze v javno upravo. Musk se je z odpuščanjem lotil tudi Nacionalne uprave za oceane in ozračje, odpustil naj bi bil več sto, po nekaterih podatkih od 800 do 1300 zaposlenih v tej ustanovi. To ni bilo večje presenečenje, saj je Trump, sloviti podnebni zanikovalec, že prvi dan predsedovanja med drugim zaukazal izstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma. Več

Bo javne seje študentskega zbora ŠOU spet mogoče snemati?

Prejšnji četrtek je potekala seja študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki je bila – drugače od večine teh sej – deloma vsebinska. Med drugim je večni direktor ŠOU Andrej Klasinc (na tem položaju je že 12 let) dobil nov štiriletni mandat, študentski zbor je poleg tega potrdil ustanovitev novega zavoda, imenovanega Zavod 365. Ime je posrečeno, saj bo ta zavod očitno delal vse. Med dejavnostmi, ki naj bi jih izvajal, kot izhaja iz dokumentacije, najdemo oddajanje zasebnih sob gostom, upravljanje nepremičnin, dejavnost tiskovnih agencij, računalniško programiranje, kinematografsko dejavnost in še kaj. Sicer je ustaljena praksa, da ob ustanavljanju zavoda ustanovitelji navedejo nekaj več dejavnosti, kot jih nameravajo opravljati, a je razpon pri tem zavodu bizarno širok, vprašamo pa se lahko, kaj od vsega tega ta zavod res namerava početi … Več

Kam lahko postavimo klimatsko napravo?

Na Hrvaškem je z začetkom tega leta začel veljati nov predpis, ki na državni ravni ureja, kam se sme namestiti klimatska naprava. Po novem je zunanje enote klimatskih naprav prepovedano nameščati na fasade stavb, ki so obrnjene proti javnim prostorom, kot so ulice, trgi in parki. Zunanje enote morajo biti postavljene na delih fasade, ki niso obrnjeni proti javnim prostorom, ali pa na balkonih, strehah in drugje, kjer niso neposredno vidne z ulice. Namen nove zakonske ureditve je ohranitev estetske podobe stavb, pa tudi zmanjšanje vpliva zvočnega onesnaženja na javni prostor. Za hrvaško gospodarstvo je namreč turizem pomembna panoga, s tem želi vlada poskrbeti, da bi bili ulice in trgi največjih mest brez zunanjih enot klimatskih naprav, ki bi kazile videz mesta. Več

Heni Erceg

7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Hrvaška  Za naročnikeVeč

Komentar / Dolga roka pravice

Stara je 101 leto. Ta drobna, krhka gospa smelo nosi sto in eno leto, ob koncu življenja pa jo je popolnoma nepričakovano vendarle dosegla roka vedno čuječega hrvaškega pravosodja. Državno tožilstvo je gospo Vjero Andrijić povabilo – kot se reče – na informativni pogovor, med katerim naj bi priznala soudeležbo pri nič manj in nič več kot vojnem zločinu, za katerega ni zastaralnega roka. Hrvati si lahko oddahnejo, zločinki bodo končno stopili na prste, in če je na svetu kaj pravice, in vidimo, da je, jo najverjetneje čaka dosmrtna kazen. Več

Janko Lorenci

7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kolumna  Za naročnikeVeč

Komentar / Otoček Slovenija?

Trump mrcvari svojo državo in strahuje ves svet. Naša zbegana Unija ne ve, kaj bi; napada jo formalni zaveznik, v polovici članic pa so na oblasti ali blizu nje skrajna desnica, populisti in avtokrati. No, evropske demokracije ni že kar konec – španski socialisti kar dobro vozijo, v Avstriji in Nemčiji se ni zgodilo najhujše, Srbija demokratično vre … A povsod vlada negotovost in prihodnost je povsod odprta. Več

dr. Bogomir Kovač

7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Ekonomija  Za naročnikeVeč

Komentar / Oboroževalni stampedo

Obrambni načrt ReArm Europe kot projekt ponovne oborožitve EU je čez noč postal osrednja politična zgodba. Zgodovinski čas se je po nastopu Trumpove administracije nenavadno zgostil, ZDA so zamrznile vojaško pomoč Ukrajini, EU pa še naprej neomajno podpira Kijev. Pot do miru EU in ZDA vidijo povsem drugače. Razhajanja z ZDA se s tem samo še poglabljajo, Nato dejansko razpada. Strateška vojaška avtonomija je nenadoma postala politična nuja, obrambna unija nov cement evropskega združevanja. Toda nova orožarska in vojna histerija je nevarnejša od dosedanjih politično-ekonomskih zablod. Nov rokohitrski program oboroževanja je poln zvenečih zaobljub in vnovične bitke odstotkov. Za njim pa tičijo brezglava strategija, operativna praznina in beda financiranja. Politično je oboroževalni stampedo kontrapunkt dosedanjemu poslanstvu in razvoju EU, ekonomsko je skrajno problematičen, geostrateško zgrešen. Vodi prej v dramatičen razpad kot težavno preživetje EU. In to je usodna zanka spoznanj tudi za Slovenijo. Več

O starem meščanskem stanovanju, ki v svojem ustroju skriva relikt baroka

Miloš Kosec, arhitekt in teoretik z doktoratom londonske Univerze Birkback ter docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, je ob koncu lanskega leta izdal zanimivo knjigo Enfilade: življenje stanovanja. Že po nekaj uvodnih straneh razloži pomen naslova: »Enfilade je osrednji baročni bivanjski motiv in pomeni sosledje prostorov, nanizanih vzdolž stavbe, z vratnimi odprtinami v ravni liniji. V dobi, ko so hodnike poznali le v samostanih in arkadnih dvoriščih, je enfilade pomenil osnovno organizacijo prvih stanovanj.« Pojem enfilade so si baročni arhitekti izposodili iz vojaške terminologije, angleški arhitekti in pisci pa iz francoščine. File v francoščini pomeni vrsta, niz ali kolona; a la file pomeni drug za drugim; enfiler pa vdeti, nizati. In ker je enfilade vezan tudi na pogled, ne le na gibanje, na pogled, ki seže skozi niz odprtih vrat v eni črti skozi ves stavbni trakt, se zdi, da naš pogled kot nitka, vdeta v niz odprtih vrat, v eni sami ravni črti zdrsne na drugi konec dvorca. Ta pogled s seboj potegne telo, gibanje in telesno doživljanje prostora. Več