TV komentar / V Fokusu: Zoran Janković

V nedeljski Fokus na POP TV je novinarka Maja Sodja povabila ljubljanskega župana Zorana Jankovića, iz pogovora pa je bilo vidno, da sta razloga dva. Prvi, da je imel ta teden Janković predvideno veliko slavje ob odprtju novega plavalnega bazena Ilirija. To je še ena v nizu stavb mestne občine Ljubljana: »Delam se, da sem navadna stekloželez trgovina Spar, ampak v sebi skrivam skrivnost«. No, prijatelji so mu hvaležni, kot je rekel eden izmed njih, luštno je iti plavat, pardon – na trening, pa malo punce pogledat, kaj se pa zamudiš. Ljubljanske dame so tako lani dobile Center Rog, možakarji pa zdaj bazen Ilirija, volk sit, koza cela, oboje ima udoben parking, da se pripelješ kot gospod. A pustimo ta projekt raje pri miru, da ne zabredemo pregloboko v to vodo. Drugi razlog za vabilo so bili izjave in pismo podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću.

Korupcijska afera Huawei / Med imeni se pojavlja tudi nekdanji evropski poslanec Franc Bogovič

Bruselj pretresa korupcijska afera, za katero tamkajšnji časnik Politico že piše, da spominja na afero Katargate, ki je izbruhnila konec leta 2022.

Vlado Miheljak

21. 3. 2025  |  Mladina 12  |  Dva leva

Komentar / Po vodnem in zvočnem še mirovni top

Že od Freuda vemo, da je laž v tesni simbiozi z resnico. V razpravi o ekonomiji šale z dialogom med dvema Judoma pokaže, kako z resnico zavajati. Torej, omenjena se srečata na neki železniški postaji v Galiciji in eden očita drugemu: »Zakaj si se mi zlagal, da greš v Krakov, ko pa greš res tja?« Zakaj Vučić laže, da policija ni uporabila zvočnega topa, če ga pa res ni uporabila? Zakaj predsednica evropske komisije laže, da si prizadeva za mir, če si res prizadeva za mir – pa čeprav z vojno? Zakaj lagati, da Evropska unija še obstaja, če pa res obstaja? In obstaja zato, ker je zvodenela. Ker se je odpovedala temeljnim načelom in zavezam: vladavini prava, človekovim pravicam, miroljubni koeksistenci, enakopravnosti članic zveze, ekvidistanci in ekvivalenci ocenjevanja uveljavljanja kriterijev v posameznih članicah ... In medtem ko je združena Evropa bitko za proklamirana načela in pravila že dokončno izgubila ali se jim je zavestno odrekla, so na zmagovitem pohodu antidemokrati znotraj zveze.

Pater Marko pa nič

V italijanski oddaji Le Iene je bil predprejšnji konec tedna objavljen prispevek s pričevanji domnevnih žrtev nekdanjega jezuita Marka Rupnika Glorie Branciani, Mirjam Kovač in sestre Samuelle. Spregovorile so o spolnem in psihičnem nasilju, ki naj bi ga bil nad njimi izvajal slovenski pater. Novinarki Roberti Rei, ki je prispevek pripravila, je Rupnika uspelo prestreči na rimskem letališču Fiumicino in mu postaviti nekaj vprašanj – Rupnik, opazno nejevoljen, se je zavil v molk.

Nova predsedničina kandidatka

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zadnje čase večkrat poudarila, da nobeden od prijavljenih 12 kandidatk in kandidatov za varuha človekovih pravic nima zadostne podpore za izvolitev, in predlagala novo ime, ki ga je poiskala mimo razpisa – dr. Dijano Možina Zupanc. Če ji glede (ne)podpore drugim kandidatom verjamemo ali ne, so ta imena očitno zdaj že preteklost, poslanske skupine so se prejšnji teden mrzlično sestajale, sestankovale in kandidatko vabile na sestanek, da bi se do predsedničinega predloga čim prej opredelile. Dosedanjemu varuhu Petru Svetini se je mandat iztekel že pred mesecem dni. Kdo je torej nova predsedničina kandidatka, Dijana Možina Zupanc?

Zvočni top je zabobnel, nato pa je bilo spet vse tiho

V soboto, 15. marca, je v srbski prestolnici Beograd potekal verjetno največji protest v zgodovini države, na ulicah se je zbralo več sto tisoč ljudi. Protest je potekal mirno, zaznali so le nekaj izgredov. Nedvomno pa je največ prahu dvignilo to, da so srbske oblasti morebiti uporabile zvočni top. Dopisnik RTV Boštjan Anžin, ki je bil takrat blizu kraja dogodka, je za Dnevnik poročal: »Slišal sem zvok, kot nekakšen motor, močno brnenje, ki gre proti nam, takoj je izbruhnila panika. Številni so bili prepričani, da je v množico zapeljalo vozilo.« Zvok se je med protestniki razširil ravno med 15-minutno tišino, ki je na srbskih študentskih protestih zdaj že tradicionalna, z njo se protestniki poklonijo 15 žrtvam zrušitve nadstreška v Novem Sadu.

Bojkot slovenskih filmov

Vse bolj kaže, da si bomo v kinu do nadaljnjega le stežka ogledali kak slovenski film. Dogovorjene projekcije ostajajo, novih pa po vsej verjetnosti nekaj časa ne bo, čeprav kinooperaterji tega doslej še niso potrdili. Že zdaj so projekcije s številnimi nagradami ovenčanega filma Urške Djukić Kaj ti je deklica, ki ima potencial, da bi pritegnil množice, nenavadno redke, največji kinooperater Cineplexx ga ne predvaja.

dr. Bogomir Kovač

21. 3. 2025  |  Mladina 12  |  Ekonomija

Komentar / Bog nam odpusti

Po domala stotih dneh Trumpovega drugega predsedniškega mandata in razvpitega razgovora s Putinom svet sredi marca 2025 dobiva pravo podobo. Ni videti boljši, razkriva pa načine, kako bodo velesile upravljale njega in nas. Rdeča nit vsega početja so nepredvidljivost dogodkov in negotovost, ustvarjanje kaosa. ZDA so generator te entropije. Trumpova agenda novega urejanja sveta so dogovori velikih pod taktirko ameriške dominacije. Za navidezno improvizacijo je stara ideologija geostrateškega realizma, nova politična agenda Projekta 2025 in globalizacija trumponomike. ZDA se s protislovno koncentracijo izvršne oblasti navznoter in geostrateškega merkantilizma navzven vse bolj spreminjajo v avtoritarno družbo. Širina, globina in radikalnost želenih politično-ekonomskih sprememb je izjemna, primerljiva z Gorbačovovo perestrojko. V nedrjih ekonomske liberalizacije je tedaj razpadla mogočna SZ s socialističnimi sateliti, danes ZDA in EU grozi podobna usoda zaradi protekcionizma in izolacionizma. Trumpov politični gambit brez zaupanja deležnikov, doma in v tujini, vodi v pogubo. In do sem je prispel naš »zahodni svet«.

Heni Erceg

21. 3. 2025  |  Mladina 12  |  Hrvaška

Komentar / Korenine zla

»Srbski narod je nor,« je v devetdesetih letih, v času vstaje hrvaških Srbov govoril Jovan Rašković, eden od njihovih voditeljev. »Za vsakega Srba bomo ubili sto Muslimanov,« je leta 1993 govoril Aleksandar Vučić, takrat predani vajenec srbskega vožda Slobodana Miloševića. »Kjer živi vsaj en Srb, je Srbija,« je govoril Milošević.

Velika umetnica

Vest ob odhodu ene naših največjih ilustratork Ančke Gošnik Godec (1927–2025) je le redko koga pustila ravnodušnega. Z njenimi ilustracijami so in bodo odraščale generacije slovenskih otrok, nepozabne podobe je vdihnila znamenitim literarnim delom, kot so Muca copatarica Ele Peroci, Lukec in njegov škorec Franceta Bevka in Zelišča male čarovnice Polonce Kovač, pa ljudske pripovedi Zverinice iz Rezije, Zlata skledica in za Devetimi gorami. V mojem svetu pa je bilo posebno mesto od nekdaj odmerjeno Trem botram lisičicam. Niti približno si ne bi upala ugibati, kolikokrat v življenju sem odprla platnice te rezijanske ljudske pravljice, ki jo je ujel in udomačil Milko Matičetov. Številka je gotovo vsaj štirimestna.

Korporativni pekel

Kar tri leta smo nestrpno čakali na drugo sezono briljantne Applove serije Severance, ki se je aprila 2022 končala s precejšnjim cliffhangerjem. Serija, ki je nekje med distopično znanstveno fantastiko tipa Black Mirror (Črno ogledalo), satirično črno komedijo o absurdnosti pisarniške kulture tipa The Office (Pisarna) in skrivnostno »mystery box« zgodbo, ki vztrajno odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov, je ena izmed najbolj domiselnih in lično stiliziranih serij pretočne dobe. Učinkovita mešanica srhljivega vzdušja, eksistencialne tesnobe, absurdnega humorja in nabritega družbenega komentarja ustvarja izjemen suspenz, ki nas nenehno drži na robu kavča, in to kljub dejstvu, da se serija razvija v zares polžjem tempu. In brez skrbi, v pričujočem besedilu ne boste našli (večjih) spoilerjev, torej kvarnikov, niti za prvo niti za drugo sezono. Pravzaprav je to enigmatično serijo, še posebej pa njeno drugo sezono, skoraj nemogoče spoilati, saj gledalci že devet tednov zapored tavamo v temi in predvsem s pomočjo različnih fenovskih teorij, ki po kotičkih medmrežja vznikajo kot gobe po dežju, ugibamo, kaj se v seriji sploh dogaja.

Rez v umetniški opus

V četrtek, 6. marca, zvečer se je na odprtju pregledne razstave Zore Stančič trlo ljudi. Množica se je gnetla v prostorih Mestne galerije Ljubljana in se prerivala med razstavljenimi deli, podobno, kot se je leta 2001 na razstavi Andyja Warhola v Moderni galeriji. Navsezadnje pa je Zora Stančič na Warholovi razstavi sodelovala s serijo grafik Andy bi bil ponosen name. Takrat sta z oblikovalko Tanjo Radež izbrali nekaj svetovno priznanih blagovnih znamk iz petdesetih in šestdesetih let, jih posodobili in postavili v kontekst razstave.

dr. Bogomir Kovač

14. 3. 2025  |  Mladina 11  |  Ekonomija

Komentar / Narobe svet

Evropska komisija je sredi februarja 2025 predstavila novo vizijo za kmetijstvo in prehrano, v Sloveniji je v javni obravnavi nenavadno obsežen sveženj sedmih zakonov s tega področja. Kmetijstvo postaja na vseh ravneh očitno prvovrstna političnostrateška tema, v sedanjih razmerah občutljiva in hkrati izjemno pomembna. Za EU naj bi kmetijstvo kakopak postalo privlačnejše, odpornejše in trajnostno, po možnosti bolj digitalizirano in tudi konkurenčno. Prihodnja skupna kmetijska politika (SKP) bo tudi bolj poenostavljena in ciljno usmerjena. Slovenija je v okviru tega strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva nekoliko pohitela in obrnila logiko.