Predsedniški kandidat Anže Logar

Na začetku tedna je svojo kandidaturo za predsednika republike tudi uradno naznanil poslanec SDS in nekdanji zunanji minister Anže Logar. Kot je dejal, bo nastopil s podporo stranke, vendar pa se odpravlja tudi v zbiranje podpisov volivcev, češ da želi podporo najprej preveriti na terenu. Dolgoletni član SDS, ki ga največkrat opisujejo kot enega zmernejših politikov v stranki, pri kandidaturi stavi predvsem na izkušnje v zunanji politiki, na širok krog poznanstev in na povezovalnost, ki da jo dokazuje tudi njegovo preteklo delo. Da bi po porazu na zadnjih volitvah volivci izrekli podporo kandidatu SDS, je sicer malo verjetno, vendar Logar vztraja: »Dajte mi priložnost.«

Sedmi val epidemije

Koronavirus se je po dobrih treh mesecih vrnil, število okuženih se v evropskih državah, ki kolikor toliko urejeno izvajajo testiranje in nadzorujejo okuževanje, vsak teden skoraj podvoji. Kot obe covidni poletji doslej se razmere najhitreje poslabšujejo v najbolj priljubljenih turističnih krajih – stanje okužb je najslabše v Franciji in Grčiji. Tako je imela sredi tega tedna Francija 2050 okuženih na sto tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh, Grčija 1850, Italija 1622. Vrstni red je torej podoben kot v preteklih dveh letih, le da se je tokrat z visoko okuženostjo z virusom tem državam pridružila še Nemčija (1452), največja evropska država in država, iz katere prihaja največ turistov tudi v Slovenijo in na Hrvaško.

Počasno kadrovanje

Vlada Roberta Goloba je na volitvah zmagala tudi z obljubo o hitri menjavi politično imenovanih kadrov, a po zagonu v prvih tednih ji zdaj sapa pohaja. Kadrovske analize potez vlade Janeza Janše naj bi bile opravljene šele jeseni, na številnih pomembnih položajih sporni kadri ostajajo, celo tisti, ki so osumljeni kaznivih dejanj.

Predsednica državnega zbora od poslancev zahteva osnovno spoštovanje

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je prejšnji teden z »nekonvencionalnim« vodenjem seje spet dvignila nekaj prahu. Na začetku se je odločila, da bo poleg poslancev, ki so neprisotnost vnaprej opravičili, naštela tudi poslance, ki niso bili v dvorani, vendar neprisotnosti niso opravičili. Iz opozicije so kmalu prileteli očitki, češ da predsednica nad poslanci izvaja mobing in da gre za poskus discipliniranja poslancev. Dolžni ji niso ostali niti nekateri poslanci iz koalicijskih vrst. Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik jo je recimo hitel podučiti, da predsednica državnega zbora ni nad poslanci, pač pa je samo prva med enakimi.

Ščuvanje k nasilju

Prejšnji teden je javnost razburil pogovor med voditeljem komentatorske oddaje Kdo vam laže? na televizijski postaji in enim od gledalcev. Boris Tomašič, avtor in voditelj oddaje, sicer pa eden od ustanoviteljev in programski direktor televizije, je v eter spustil gledalca, ki je povedal: »Pozivam vse Slovence, da se pripravijo za boj, za boj, da nazaj dobimo Slovenijo. Tisti, ki imate orožje doma, ne ga predati policiji. Tisti, ki ga nimamo, si ga bomo nabavili. Da se obračunamo. Ker drugega ni. Ker sila zahteva silo.« V oddaji so gledalci podobne pozive sicer res že izrekali, vendar je bil Tomašič doslej ob njih vsaj na videz zadržan, tokrat pa se je pozivu pridružil tudi sam. »Prišli so s krvjo na oblast, očitno bodo z oblasti samo na silo šli,« je dejal.

Dežmanovi podvigi

Pri založbi Družina je lani ob 30-letnici samostojne države izšla posebna izdaja revije SLO časi kraji ljudje, ki je bila obenem katalog razstave Republika Slovenija 30 let, postavljene v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Urednik revije oziroma kataloga je bil Jože Dežman, ki je tudi direktor muzeja. Podobna sodelovanja med komercialnimi založbami in javnimi zavodi sicer niso nujno sporna, vendar je pri tem slišati očitke, da izdelek ni bil pravi katalog, pač pa zgolj posebna izdaja revije, da vsi pisci besedil niso bili predhodno obveščeni o tem, kje bodo njihovi prispevki dejansko objavljeni, in da bi pri Dežmanovem ravnanju lahko šlo celo za navzkrižje interesov.

Kaj v Rusiji pomeni številka 35?

OVD-Info, najpomembnejši neodvisni ruski medijski projekt za varstvo človekovih pravic, ki med drugim spremlja tudi politično preganjanje, je pred kratkim sporočil pomemben podatek: od 24. februarja letos naj bi bili zaradi protivojnih stališč priprli kar 16.309 Rusov. Niti formulacija niti metodologija organizacije OVD-Info nista povsem jasni – kaj točno naj bi pomenilo protivojno stališče? Kateri izrazi natanko so uporabljeni v posameznih policijskih zapisnikih? Vitalij Cicurov iz Smolenska skoraj vsak dan javno protestira proti vojni in policija ga je priprla sedemkrat (nekajkrat pa so ga someščani tudi pretepli) – ali pri njem aretacije zaradi protestov štejejo sedemkrat ali le enkrat? No, kdor pozna ruske politične razmere, ne bi dvomil o resničnosti podatkov OVD-Infa, saj je ta nevladna organizacija znana po skrbnem spremljanju vseh politično motiviranih nepravilnih policijskih postopkov. Povedano z drugimi besedami, točen podatek je morda res drugačen, a ne bistveno. Priprtih je bilo približno 0,014 odstotka odraslih Rusov. Da, število se zdi strah zbujajoče majhno.

Suša, naslednja stopnja

Sušna poletja vsako leto povzročajo večje težave kmetijskim pridelovalcem. Zmeraj slabše je. Ekstremna suša se vsako leto stopnjuje. In čeprav se v vsaki občini najde denar za nove življenjsko manj potrebne naložbe, na primer »inventivne« okrasitve prometnih krožišč, pregled načrtov slovenskih občin kaže, da praktično nikjer ne razmišljajo o alternativnih vodnih virih za namakanje površin.

Učinek domin

Če to poletje načrtujete potovanje z letalom, obstaja velika verjetnost, da vam bodo polet v zadnjem trenutku odpovedali: na letališčih po vsem svetu, še posebej v Evropi, je zavladal kaos. Horde obupanih potnikov z vseh koncev sveta se gnetejo na hodnikih prepolnih terminalov, kjer po tleh spijo nesrečneži, ki čakajo na prestavljeni polet, ob njih pa se nabirajo gore prtljage. Letališki delavci, stevardese in piloti stavkajo po vsej Evropi, zaslone z napovedmi poletov krasijo rdeči napisi cancelled (odpovedano), letalske združbe potnikom tik pred zdajci pošiljajo brezsrčna sporočila o odpovedih poletov, službe za pomoč uporabnikom pa so tako preobremenjene, da potnikom sploh ne zmorejo zares pomagati: telefonske linije klicnih centrov letališč in letalskih družb so ves čas tako zasedene, da potniki na odziv čakajo po več ur, pogosto brez uspeha. Na letališčih pod neprizanesljivim poletnim soncem kipita razgreta asfalt in zrak, potnikom vre kri.

Zakaj nismo gledali košarke

V torek zvečer se je pravičniška Rosvita Pesek namenila narediti red. In je povabila v. d. direktorja TV Slovenija Patrika Grebla in v. d. odgovornega urednika športnega programa TV Slovenija Gregorja Peternela, da jima zastavi jasno vprašanje: Zakaj Slovenci, ta narod športnikov, ni mogel gledati prenosa košarkarske tekme med Slovenijo in Švedsko in pred tem tekme med Slovenijo in Hrvaško na nacionalni televiziji? Kako je to mogoče, to pač sodi na nacionalko, kako se je kaj takega lahko primerilo? In kaj je zdaj ta ništrc Sportklub, ki ga gledajo lahko le naročniki Telemacha, da ima pravice za te tekme, ko pa 70 odstotkov ljudi ni naročenih na ta program? Kdo nam to dela, kdo nam preprečuje, da bi spremljali Luko Dončića in Gorana Dragića, se je ogorčila Rosvita Pesek z dušnostjo matere naroda.

Vlado Miheljak

8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Dva leva

Čas je za precednico

Znana je krilatica, da oblast kvari, absolutna oblast pa kvari absolutno. No, v našem primeru trenutna oblast vsekakor ni absolutna, je pa zaradi taktičnih pregrupacij volilnega telesa zelo prepričljiva. In se v teh kratkih tednih po oblikovanju vlade tudi kvari prepričljivo in predvsem zelo hitro. Sicer ni bilo pričakovati, da bo Golobova vlada oziroma koalicija vozila tako tekoče, kot je prišla na oblast, da bo tako hitro nabrala cel kup rdečih kartonov, pa tudi ne. Če bo nadaljevala, kot je zastavila zadnje dni, se utegne zgoditi, da bo razpad javne in medijske podpore in s tem koalicije prehitel Janševe želje iz najbolj mokrih sanj. Skoraj ne mine dan, da ne bi naredila kakšne neumnosti. Dobro, delno je to stvar Golobove neizkušenosti in nevednosti. A okrog njega je vendarle nekaj starih političnih mačkov, ki bi morali v slogu izkušenega košarkarskega trenerja pravi čas dati znak za timeout. Sploh se zdi, da so na tako rekoč vseh področjih, zlasti pa tam, kjer so gradili svoj pohod na oblast – na kritiki Janševega kadrovskega inženiringa in cunamija – začeli delati fatalne napake. Zato bi se koalicija morala kar najhitreje zapreti v klavzuro in preigrati posledice »neznosne lahkosti vladanja«. Nočem reči, da je vse slabo. Razlike so vendarle očitne. Vidne so bile denimo na državni praznik, ko je bilo glede na Janševo obdobje na Kongresnem trgu in daleč okrog na moč drugače. Nobenih do zob oboroženih robokopov, ki bi se na plus trideset kuhali v plastičnih zaščitnih oklepih, nobenih policijskih psov, konjenikov, maric, vodnih topov ... ni bilo videti. To je razlika, ki ostaja. In šteje. Zdajšnjih oblastnikov se ni treba bati. In njim se ni treba bati javnosti. Za zdaj.

N'toko

8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Žive meje

Evropske vrednote

Kot je bilo pričakovati, zanimanje za vojno v Ukrajini plahni z vsakim novim poletnim dnem. Novice s fronte vztrajno drsijo s prvih časopisnih strani, modro-rumena kombinacija izginja s profilnih slik, število komentarjev pod vojnimi novicami je desetkrat manjše kot pozimi. Pompozne besede o boju za evropske vrednote zdaj izzvenevajo v prazno. Zdi se, da je javnost že dosegla svoj prag občutljivosti in nobena količina podrtih stavb, junaških zgodb z bojišč ali žalostnih otroških oči ne more več doseči viralnosti prvih tednov. Javljanje vojakov v Evrovizijo je bil morda še zadnji propagandni uspeh, potem pa je vse to postalo del standardiziranega repertoarja z Unicefovih koledarjev. Ukrajina je zdaj Afganistan, Jemen, Sudan, Sirija ... Še ena zjebana država, v katero se stekajo orožarske investicije, ne da bi ponujala kako čustveno katarzo. In vse kaže, da so politiki na obeh straneh konflikta povsem zadovoljni z nadaljevanjem uničenja. Bidnova ekipa z zadovoljstvom opazuje nove poslovne priložnosti, ki si jih je ustvarila z vojno, Putin šteje dodatne milijarde od prodaje energentov in spreminja vojno stanje v politični kapital doma.

Janko Lorenci

8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Kolumna

Drsenje v preteklost

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je v zadnjem vročinskem valu izrekla nekaj ostrih svaril: adijo, naši smrekovi gozdovi, adijo, njihov živalski svet, vsa Slovenija bo postopoma taka kot Kras. Podnebje bo živčno trzalo, enkrat bo voda iz ozračja kar padla na tla, drugič cele tedne ne bo deževalo.

dr. Bogomir Kovač

8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Ekonomija

Cena vazalstva

Ukrajinska vojna je v nekaj mesecih spremenila geopolitiko sveta, podobo EU in Nata. Ukrajina in Moldavija sta 23. junija 2022 čez noč postali kandidatki za vstop v EU. Nato se širi po Skandinaviji. Rusija po vrhu v Madridu postaja njegov osrednji sovražnik, Kitajska prvič globalni nasprotnik. V EU je nenadoma v ospredju selektivna širitev na vzhod, ne pa na zahodni Balkan. ZDA igrajo zadnjo veliko in brezkompromisno bitko za ohranitev svoje svetovne prevlade, tudi za ceno nepredstavljivih vojn na periferiji Evrope. Politična vratolomnost teh sprememb je neverjetna, sprenevedanje vodstvenih elit v EU komaj dojemljiva. Zahod bije bržkone poslednjo bitko za ohranitev svojih globalnih privilegijev. Desetina svetovnega prebivalstva proti vsem drugim, ekonomska prevlada za ceno političnega miru. Konec je miroljubne koeksistence, ekonomskega povezovanja, štejejo politični bloki in ekonomske delitve. EU bo v tej izsiljeni novi mednarodni ureditvi plačala visoko ceno ameriškega vazalstva, morda najvišjo.

Poletni knjižni plonklistek

Morda ste na dopustu že bili, nemara se na letovanje še odpravljate – kjerkoli že boste, si vzemite čas za branje. Nedavno je namreč izšlo kar nekaj knjig, ki si zaslužijo vašo pozornost. Da boste lažje krmarili med svežimi izdajami domače in prevodne literature, naj vam na pomoč priskoči naš tradicionalni seznam bralnih priporočil, preverili pa smo tudi, kaj te dni najraje prebirajo v angleško govorečem svetu.

Glas glasbene revolucije

Vsa glasba je politična. Oziroma je politični statement. Temu načelu že vse svoje življenje sledi in ga živi Gilberto Gil, ena najprepoznavnejših ikon brazilske popularne muzike. V začetku svoje neverjetne kariere, ki se razpenja krepko čez pol stoletja, je bil zaprt in izgnan iz Brazilije, desetletja kasneje pa je postal njen minister za kulturo. Stvari se spreminjajo.

Predator za zapahi

Gibanji #metoo (Jaz tudi) in #blacklivesmatter (Življenje temnopoltih šteje) sta prejšnji teden dočakali pomembno novo zmago, tokrat skupno. Sodišče je 55-letnega ameriškega nekdanjega glasbenega zvezdnika R. Kellyja, najbolj znanega po hitu I Believe I Can Fly iz leta 1996 in svoj čas razglašenega celo za kralja R & B-ja, obsodilo na 30-letno zaporno kazen zaradi izsiljevanja in trgovine z ljudmi. Čeprav se je sojenje osredotočilo na pričevanja 11 žrtev, je v svoj krog, pravzaprav kult, zmamil na stotine mladoletnih temnopoltih deklet, starih tudi zgolj 13 let. Nato jih je po vnaprej vzpostavljenem sistemu, pri katerem je imel pomagače, zmanipuliral, da so postale njegove spolne sužnje, jih zadrževal proti njihovi volji, ustrahoval, se izživljal nad njimi ter jih fizično in psihično povsem razčlovečil. Številne še desetletja kasneje trpijo in potrebujejo strokovno pomoč.

Ljubljano obiskal »King of toxic masculinity«

V središču Ljubljane se je v torek, 28. junija, ustavila karavana OneLife Rally, ena vodilnih svetovnih avtomobilističnih prireditev, ki je bila za slovenske navdušence nad hitrimi avtomobili zagotovo dogodek leta. Ob Slovenski cesti so si ljubitelji avtomobilov lahko pasli oči na več kot sto različnih predelanih superšportnih avtomobilih znamk Ferrari, Bugatti, Lamborghini in Porsche iz več kot 30 držav. Tudi glede cen so gledalci lahko samo zijali, saj ti avtomobili stanejo od nekaj sto tisočakov do nekaj milijonov. Pri prireditvi pa ni šlo zgolj za postavljanje z dragimi avtomobili, ampak je imela že peto leto zapored tudi dobrodelni namen. Letos so vozniki avtomobilov donirali denar trem organizacijam, ki pomagajo otrokom v stiski. Finančno so podprli tudi ljubljanski Mladinski dom Malči Beličeve.