Imajo se fajn, a zjutraj se ničesar ne spominja?

To, kar so moški počeli ženskam, je tako neodpustljivo kot to, kar so belci počeli črncem; tako kot so – s silo, ker ni šlo drugače – odpravili sužnjelastništvo, je treba odpraviti tudi stepfordsko, gileadsko mizoginijo, magari na silo; rasizem vsi obsojajo, a preživel je v obliki sistemskega, institucionalnega rasizma – seksizem vsi obsojajo, a preživel je v obliki sistemskega, institucionalnega seksizma; in ko pride jutro, se tega nihče več ne spominja. Kako vse to preleviti v film, ki bo vsaj tako briljanten, luciden in eleganten kot Obetavno dekle, Zbeži!, Ne skrbi, draga, Hotel Royal, Glass Onion, Antebellum in Spomin? Ja, zgodba o tem je lahko le triler ali grozljivka. Zoë Kravitz, sicer zvezdniška igralka, je to spletla v briljantno, lucidno in elegantno kombinacijo obojega.

Normalizacija genocida

Letošnji Blejski strateški forum (BSF), ena najprepoznavnejših zunanjepolitičnih konferenc pri nas, bo potekal 2. in 3. septembra pod naslovom Svet vzporednih realnosti. Med drugimi je bila nanj kot gostja povabljena izraelska političarka Cipi Livni, od leta 2006 do 2009 izraelska zunanja ministrica in podpredsednica vlade ter članica vojaškega kabineta v času operacije »Cast Lead«, med katero je bilo ubitih več kot tisoč Palestincev in uničenih več kot sto palestinskih domov. Da bi morali njen nastop odpovedati, so prepričani v Gibanju za pravice Palestincev in v Solidarnostnem odboru za svobodno Palestino.

Fundamentalizem naš vsakdanji

Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je smešno-žalosten politični lik. Rad se smeji, prijazen je, daje vtis, da posluša tudi sogovornike, s katerimi se ne strinja. Zavračal naj bi politiko grobosti, v kateri se je v teh krajih do perfekcije izmojstril Janez Janša. »Mi, naša stranka NSi, smo drugačni,« rad reče Tonin.

Bo vlada držala obljubo?

Na gospodarskem ministrstvu so že pred koncem prejšnjega leta napovedovali sprejem novega zakona o gostinstvu, ki naj bi omejil kratkoročno oddajanje nepremičnin prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking, in vzpostavil pregled nad doslej slabo reguliranim področjem. Dosedanja ureditev, v kateri so najemodajalci lahko ribarili v kalnem, se je namreč izkazala za neustrezno in je daleč od zamisli delitvene ekonomije, ki naj bi jo sprva spodbujale takšne spletne platforme – namesto tega je za nekatere postala poslovni model, ki se zadnja leta zmeraj bolj zajeda v stanovanjski fond, stanovanja pa postajajo investicija in ne več dom. Na ministrstvu so zakon, ki naj bi to spremenil, predstavili šele maja, do sredine junija je bil v javni obravnavi, kljub napovedim, da bi bil lahko sprejet še pred koncem leta, pa bo na vladno obravnavo bojda treba počakati najmanj še mesec dni.

»Pozitivna« diskriminacija

Ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar konec maja obiskala romsko naselje Lepovče v občini Ribnica, je med drugim dejala: »Razmišljamo o tem, da socialnih prejemkov ne bi dobivali v denarju in da bi se nekateri socialni prejemki umaknili, če otrok ne hodi v osnovno šolo. Če namreč ne gre s korenčkom, je treba tudi malo palice, v navednicah.« Gre za splošno razširjeno prepričanje, da tri desetletja pozitivne diskriminacije, dodatnih (materialnih) pravic ter posebnih olajšav in odpustkov za romsko skupnost niso imela učinkov, razmere so kvečjemu slabše. Tako misli celo predsednica republike, diplomirana pravnica, odvetnica, nekdanja informacijska pooblaščenka in direktorica Rdečega križa. In ta splošna resnica se uporablja kot poglavitni argument za novo, tršo politiko do Romov, jemanje, omejevanje pravic in strožje kaznovanje – (negativno) diskriminacijo torej.

Čakajoč na reforme

Konec avgusta 2011 je vlada, šlo je za vlado Boruta Pahorja, sprejela odločitev o uskladitvi RTV-prispevka z inflacijo. Prejšnja leta se je RTV-prispevek, najpomembnejši finančni vir za delovanje javne RTV, vsakič avgusta – odločitev je po zakonu vedno treba sprejeti do konca avgusta – včasih zvišal, včasih ne. Včasih se je zvišal za višino inflacije, včasih za manj. Proračun javne RTV je bil torej že vseskozi prepuščen na milost in nemilost posameznim vladam. Tudi Pahorjeva vlada, na primer, zvišanja RTV-prispevka leto prej ni odobrila. Tisto leto, ko je bilo že zelo čutiti veliko gospodarsko krizo, pa je uskladitev z rastjo življenjskih stroškov kljub drugačnim napovedim podprla in z začetkom leta 2012 se je RTV-prispevek zvišal za 0,75 evra, na 12,75 evra, kolikor plačujemo še danes.

Grega Repovž

30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Uvodnik

Uvodnik / Zakonito in transparentno

Sredi avgusta je komisija za preprečevanje korupcije javnost obvestila o skrb zbujajočih podatkih o lobiranju v Sloveniji.

Milijarde za razgradnjo nuklearke

V nemški zvezni deželi Bavarski so pred dvema tednoma, 16. avgusta, porušili dva 143-metrska hladilna stolpa najstarejše nemške nuklearke Grafenrheinfeld, ki je bila zgrajena sočasno s krško nuklearko. Rušenje se je zavleklo za uro in pol zaradi projedrskega protestnika, ki se je znotraj območja detonacije privezal na električni drog 10 metrov nad tlemi. Rušitvena dela so stala okoli tri milijone evrov. To je seveda le fragment v dragem in dolgem procesu, ki šele sledi zaprtju nukleark in kjer ostaja globalno največji izziv, kam trajno z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Tudi za razgradnjo in »očiščenje« lokacije obstoječe jedrske elektrarne v Krškem, katere delovanje je bilo lani podaljšano do leta 2043, bomo potrebovali desetletja in več milijard – vsaj 2,2 milijarde evrov, kažejo že ocene iz leta 2018, ki so zdaj predmet revizije. V novi, še nepotrjeni reviziji, ki je ušla v javnost, pa se pojavlja tudi ideja, da se delovanje elektrarne podaljša še za dodatnih 20 let, do leta 2063.

Vlado Miheljak

30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Dva leva

Komentar / Vzporedne realnosti slovenske diplomacije

Ko je ribniški župan pred dnevi izjavil, da se ekscesi in konflikti med Romi in preostalim lokalnim prebivalstvom pred desetletji ne bi mogli dogajati, smo si rekli, da najbrž res ne. Je pa tudi kar sam razkril, v čem je danes problem: »... enostavno te človekove pravice in vse te organizacije ... « so krive. Torej ima »pregreta« občina Ribnica župana, ki vidi temeljni postulat demokratične družbe in države – torej človekove pravice – kot breme, kot nadlogo. Morda se je tista izjava o bremenu človekovih pravic komu zdela zgolj kot zdrs, kot ne preveč dovolj premišljena floskula. No, ponavljajoči se in še bolj zaostreni nastopi kažejo, da ni šlo za zdrs, ampak za perfidno temeljno stališče. Posameznim skupinam prebivalstva oporeka ustavne pravice in pred njih postavlja zidove. K sreči za zdaj zgolj na simbolni ravni. A poznamo tudi čisto konkretne zidove. Pred leti je izbruhnila afera, ko so v drugem največjem slovaškem mestu Košice začeli postavljati zid, ki bi ločeval večinsko prebivalstvo in romsko manjšino. Takrat je to izzvalo upravičeno zgražanje in nasprotovanje evropske komisije. A v zgražanju je bilo tudi veliko sprenevedanja, saj je bil v resnici

Geričeva nova služba 

S septembrom na računsko sodišče prihajajo okrepitve, kot svetovalec predsednice Jane Ahčin za področje odnosov z javnostmi se bo tam zaposlil Rajko Gerič, dolgoletni novinar in medijski operativec SDS, nazadnje, v času zadnje Janševe vlade, odgovorni urednik vzporednega informativnega programa na 2. programu TV Slovenija, ki ga je poskušalo vzpostaviti tedanje vodstvo javne radiotelevizije. Uvrščen bo v 53. plačni razred, to pomeni, da bo brez dodatkov na mesec prejemal 2245,51 evra neto plače.

TV komentar / Ko tudi kaj izvemo

Verjetno se je poletje končalo ta torek. Ne temperaturno, ampak ta torek smo se usedli pred televizijo in začutili, da se je spet začelo, a da smo hkrati spet sredi večne ponovitve. Da so vsi že na okopih, da se družbeni, sindikalni, svetovni in drugi boji vračajo v stare tirnice, da se torej poletna shema leta 2024 končuje, da se silnice in mitnice vračajo tja, kjer so že leta in ki nas vedno znova opozarjajo, da se vse skupaj v svoji minljivosti vrti v krogu. In kako smo to začutili? Ko je Igor E. Bergant napovedal, da je njegova večerna gostja ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Janko Lorenci

30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Kolumna

Komentar / Pijani krmar

Britansko sodišče je podnebne aktiviste, ki so načrtovali več cestnih blokad v Londonu, nedavno obsodilo na pet ali štiri leta zapora. V New Yorku je policija aretirala aktivista, ki je pred sedežem Citibank, ene največjih financerk naftnih koncernov, igral Bachove suite za violončelo. Aktiviste, ki so sklenili krog okoli njega, so pridržali.

N'toko

30. 8. 2024  |  Mladina 35  |  Žive meje

Komentar / Discipliniranje volivcev

Američani si želijo, da bi Kamala Harris postala predsednica. Čisto resno mislijo s tem. Ne samo, da jo ob pomanjkanju drugih opcij tolerirajo ali da so v strahu pred Trumpom pripravljeni stisniti zobe in ji podeliti glas … ne, Ameriko je prevzel val navdušenja, prava Kamala-norija, ki spominja na prvo kampanjo Baracka Obame. Po veliki konferenci Demokratske stranke v Chicagu, kjer je njen nastop sprožil histerične ovacije, celo solze in krike sreče, tega ne moremo več zanikati. Evforija je pristna, vidimo jo v popkulturi, katere največji zvezdniki so že pohiteli z izražanjem javne podpore, na TikToku, kjer je Kamala Harris postala viralna osebnost, na družbenih omrežjih, kjer navadni ljudje brez kančka cinizma pišejo o »ponovni veri v prihodnost ZDA«. Zgodil se je torej sunkovit, pravzaprav zgodovinski obrat javnega mnenja: ena najmanj priljubljenih ameriških političark je čez noč postala kraljica ljudskih src.