TV komentar / Novomašnik

Evropska katoliška cerkev je ena izmed tistih organizacij, ki je v zadnjih desetletjih izgubila družbeni položaj in moč – predvsem zato, ker so razvoj in svobodomiselnost ter znanost opravili svoje, težko pa je tudi ljudi prepričati v vero in predvsem moč organizacije, ki ima na svojih plečih toliko tuzemskih grehov, od seksualnih deliktov do nereflektiranega odnosa do bogastva in denarja. Slovenski cerkvi je spodrsnilo predvsem pri slednjem.

Romi goljufajo, Nataša Pirc Musar pa optimizira?

Pred dnevi je NSi vložila sveženj zakonskih sprememb, s katerimi želi med drugim »omejiti zlorabe instituta pomoči za brezposelne«. V bistvu gre za ponovno vložitev že na prvi pogled diskriminatornega svežnja zakonskih sprememb, ki ga je pred časom predlagalo 11 županj in županov občin iz jugovzhodne Slovenije, namenjen pa je izključno discipliniranju točno določene manjšine – romske. Sramotna pobuda, ki se ji je sedanja vlada domnevno odrekla, očitno dobiva nov zagon na najvišji politični ravni. Zdaj prihaja neposredno iz parlamentarne stranke. Pred časom je ob obisku romskega naselja o tem naklonjeno govorila celo predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da »če ne gre s korenčkom, je treba tudi malo palice«, saj menda Romi »zelo dobro poznajo svoje pravice, svoje dolžnosti pa malo manj«. O čem sploh govorimo? In zakaj gre za hinavski odnos in dvojna merila?

»Ni treba nekih hudih znanstvenih dokazov za to, da se populacija žuželk zmanjšuje«

Dušan Klenovšek (1962) je po izobrazbi učitelj biologije in kemije, zadnje desetletje zaposlen v Kozjanskem parku, prej leta na novomeški enoti zavoda za varstvo narave. Spremlja naravo zlasti v okolici Spodnje Save, s fotografskim objektivom beleži živali, rastline, pa tudi redne stranpoti človeka. Je avtor več knjig in prispevkov o naravi, s številnimi nagovarja tudi mlajše, o naravi in vrstah pogosto predava ter redno ozavešča tudi na družbenem omrežju.

dr. Bogomir Kovač

2. 8. 2024  |  Mladina 31  |  Ekonomija

Komentar / Ima Bog rad ZDA?

Dramatičen politični spopad med dementnim Bidnom in impulzivnim Trumpom je končan. Trump republikansko potrditev že ima, demokrati so se z Bidnovim prepoznim odstopom znašli v veliki zadregi. Ameriške elite očitno niso sposobne najti pametne alternative. Trumpova »Najprej, Amerika« (2017) in Bidnova »Amerika se vrača« (2021) odzvanjata tudi sredi nove volilne bitke leta 2024. Politični kaos v ZDA kljub vsem prikrivanjem narašča, nemoč države postaja vse očitnejša. Povečuje se ameriški političnoekonomski nacionalizem, hkrati pa je ameriška sposobnost obvladovanja globalnega sveta vse manjša. Zapletom ni videti konca. Mednarodni red, ukrojen po ameriških interesih, poskušajo ohraniti s političnim intervencionizmom in ekonomskim protekcionizmom. Težave ZDA in njihovih zaveznikov so vse večje, nasprotniki pa vedno močnejši in raznovrstnejši. Znamenito »ameriško stoletje« se očitno izteka v spopad »demokratičnega« zahoda proti »avtokratskemu« vzhodu. Enostranske neoliberalne globalizacije ni več, nacionalistični populizmi postajajo del večsmernega internacionalizma. Lunatični Trump tu ni zgolj groteskna posebnost ZDA, temveč nova normalnost sveta.

Grega Repovž

2. 8. 2024  |  Mladina 31  |  Uvodnik

Uvodnik / Golob in Han

Po podatkih Eurostata je bilo v prvem četrtletju letošnjega leta v nastanitvah za kratkotrajno bivanje v EU opravljenih neverjetnih 123,7 milijona prenočitev, rezerviranih prek platform Airbnb, Booking, Expedia Group ali TripAdvisor. A to ni tisto, kar je najhuje. Gre namreč za kar 28,3-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem lani. Tako ne raste nobena panoga na svetu, še vojaška industrija ne.

Kamalamanija

Kamala Harris je na antitrumpovski strani povzročila brezmejno evforijo, pravo ekstazo – kamalamanijo. Volivci in volivke so ji takoj po Bidnovem sporočilu, da odstopa od predsedniške kandidature, donirali 100 milijonov dolarjev (doslej že več kot 350 milijonov), Melinda Gates ji je donirala 52 milijonov, belke – White Women for Harris – so jo podprle z najmnožičnejšim zoomom v zgodovini (sodelovalo je več kot 200 tisoč žensk, ki se kar niso in niso hotele odlogirati, ker niso hotele zamuditi niti besede), za njeno kampanjo se je tako rekoč čez noč prijavilo 170 tisoč prostovoljcev, Taylor Swift in Beyoncé sta napovedali, da bosta njej v podporo priredili orjaški, masivni all-star koncert, Charli XCX, ki je letošnje poletje obnorela z albumom Brat, klubsko, stroboskopsko himno ženski joie de vivre, jo je razglasila za ultimativno brat, kombinacijo skuliranosti, ambicioznosti, agresivnosti, žurerskosti, hedonizma, nedotakljivosti in presenetljivosti. Kamalini videi, ki jih poganjajo štikli s tega albuma (360, Sympathy Is a Knife, I Might Say Something Stupid ipd.) in ki obsedajo TikTok, Instagram in X, so popolni antitrumpizem. In za božjastne napade, ki jih povzročajo trumpovcem, se ne opravičujejo.

Kitolov / Arktična aretacija okoljevarstvenika

Paul Watson, okoljevarstvenik, soustanovitelj Greenpeacea in znan nasprotnik kitolova, je bil prejšnji teden aretiran na Grenlandiji, ko je bil na poti v Severno morje, kjer je nameraval prestreči novo japonsko kitolovko. Po svetu so se razširili pozivi Danski, naj ga ne izroči Japonski in naj ga izpusti iz pripora.

Brat / Bratstvo in enotnost

Čeprav je Brat, šesti dolgometražni album britanske (hyper)pop pevke Charli XCX, ogromno prahu dvigoval že v predrojstnem obdobju, nihče ni mogel predvideti, kakšen vseobsegajoč (pop)kulturni fenomen bo postal po junijskem izidu.

Jagenjčki niso obmolknili

Jagenjčki niso obmolknili: Zbiralec duš, ki ga je posnel Osgood Perkins, sin Anthonyja Perkinsa (Psiho), je reimaginacija Demmejeve multioskarjevske psihoklasike Ko jagenjčki obmolknejo, zato pričakujte psihopata, ki bo presegel Buffalo Billa in Hannibala Lecterja, in FBI-jevo agentko, ki jo bodo obsedale še mučnejše, še morbidnejše otroške travme. Serijski morilec – skrivnosten, grotesken, grizlijevski, stephenkingovski – tokrat sam neposredno ne ubije nikogar, temveč le zgledne primestne očete, slavilce družinskih vrednot, prisili, da zverinsko pobijejo svoje najbližje, svoje žene in otroke (v vsaki družini je vsaj eno dekle), potem pa še sebe. Stvarnik tega karnevalskega body horrorja, oregonski Zodiak, pusti le podpis – Longlegs. In to je v zadnjih letih in desetletjih ponovil desetkrat. Carter (Blair Underwood), regionalni FBI-jevec št. 1, tam nekje v devetdesetih letih, v času Clintonove vlade, preiskavo prepusti agentki Lee Harker (Maika Monroe), sicer začetnici, ki pa ima tako travmatičen, zasran, neodrešen odnos z mamo (Alicia Witt) in obenem tak nos za psihopatologijo vsakdanjega življenja, da je kot ustvarjena za simuliranje Clarice Starling.

Bolnišnica dobrih odnosov

Bolnišnica za otroke v Šentvidu pri Stični je ena najmanjših slovenskih bolnišnic. Ker je namenjena zdravljenju kroničnih bolezni otrok in rehabilitaciji malih bolnikov, je tudi nekaj posebnega: otroci so pacienti posebne vrste, je razložila njena direktorica Tanja Smrekar. Potrebujejo več časa, da se privadijo na novo okolje, da začnejo zaupati zdravnikom, hkrati pa so lahko njihove težave tudi zelo zapletene. V bolnišnici zato spodbujajo samoiniciativnost in ustvarjalnost zaposlenih. Njihov način dela naj bi bil, tako direktorica, celosten in interdisciplinaren. Zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni sodelavci si recimo na srečanjih vsak dan izmenjujejo informacije o otrocih; kako se ti odzivajo na terapije, kako se njihovi izvidi razlikujejo od normalnih, kje se kažejo težave. »Ni namreč rečeno, da bo otrok zaupnika prepoznal v zdravniku. Lahko je to psiholog, psihoterapevt, kineziolog, delovni terapevt, dietetik ali pa novi prijatelj, ki ga je spoznal med obravnavo,« razlaga direktorica. Redno pri obravnavah sodelujejo z drugimi zdravstvenimi ustanovami, po potrebi pa tudi z vzgojno-izobraževalnimi in socialnimi ustanovami.

Turistični produkt

Slovenia Eco Resort, Godič

Plovba po medijskih vodah

Več kot 300 dni. Toliko časa je bila Slovenska tiskovna agencija (STA) med mandatom prejšnje, Janševe vlade na zahtevo Uroša Urbanije, takratnega vodje vladnega urada za komuniciranje, brez financiranja. Pred stečajem jo je rešila donacijska akcija »Za obSTAnek«, s katero so državljani za obstanek STA zbrali približno četrt milijona evrov. To dogajanje je bilo eden od razlogov za sprejetje evropskega akta o svobodi medijev, ki državam članicam nalaga, da ponudnikom javnih medijskih storitev zagotovijo ustrezno in predvidljivo financiranje ter uredniško neodvisnost, in obenem razlog za pripravo novega zakona o STA.

Kaj pa, če bi šlo zares?

Na dan streljanja na eni izmed finskih osnovnih šol, 2. aprila letos, se je v komentarjih pod novico o tem streljanju na spletnem portalu 24ur pojavila grožnja, da se bo nekaj takega 10. aprila zgodilo tudi v slovenskih šolah. Policija je tedaj z načinom obveščanja šol in javnosti povzročila precejšnjo paniko in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je tudi v intervjuju za Mladino pred mesecem priznal, da se je policija »do določene mere napačno odzvala. Zato smo se tudi takoj lotili spremembe protokola in prišli do t. i. semaforja obveščanja šol«. Minister je pod pritiskom javnosti tedaj odredil izredni strokovni nadzor. Ta je zdaj pokazal, da je bilo obveščanje strokovne in splošne javnosti še najmanjša težava.

Odsotnost enotne strategije

Skrb za mestno drevje postaja vsako poletje, v času vse pogostejših vročinskih valov, stalna tema. Kljub temu pa na državni ravni Slovenija nima strategije, ki bi občinam dala natančna navodila, kako čim učinkoviteje skrbeti za drevesa v urbanem okolju. Tako so občine prepuščene same sebi, ene so pri tem bolj uspešne, druge manj.

Direktorji bi raje dizelski SUV

V Sloveniji je bilo leta 2023 registriranih skupaj 14.463 električnih vozil, kar je 52,2-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kot kažejo podatki iz letnega poročila Agencije za energijo o stanju energetike, v katerem spremlja tudi elektromobilnost. Kot leto prej je bil največji prirast lani pri baterijskih električnih vozilih (BEV); v kategoriji osebnih vozil se je njihovo število povečalo za 3859 ali medletno kar za 50 odstotkov. Sledijo priključni hibridi (PHEV), katerih število je med osebnimi vozili lani zraslo za 977 ali kar za 63 odstotkov.

Vlado Miheljak

2. 8. 2024  |  Mladina 31  |  Dva leva

Komentar / Bachove iluzije

Richard Bach je v knjižici Iluzije, prigode upornega mesije (1977), ki je nadaljevanje nekoč hipijevskega, sedaj njuejdževskega katekizma Jonathana Livingstona Galeba, razvijal misel, da se vse kolektivne iluzije praviloma na koncu iztečejo v moraste sanje, ki si jih ne želimo, a se jim ne moremo izmakniti. Še več, vse okrog nas je iluzija. In če je to res, kako potem ravnati? No, tudi delitev na realnost lastne pojave in iluzijo vsega onkraj nas je iluzorna. Ne nazadnje to vidimo tudi skozi analizo aktualnega in preteklega estetskega in moralnega okvirja olimpijskih iger. Leta 1992 so bile v Albertvillu v francoskih Alpah prve olimpijske igre po padcu »železne zavese«. Takrat so na otvoritveni ceremoniji brez refleksije in zadržkov prodajali iluzije novega sveta, novega reda, novega demokratičnega ustroja držav.

Otroci invalidi

Starši so se ločili, otroci so bili v varstvo in vzgojo dodeljeni materi, oče je moral materi oziroma otrokom plačevati preživnino, a ker ima eden od otrok posebne potrebe – pri treh letih je imel anevrizmo, zaradi česar je nepokreten, komunicira le z očmi in potrebuje 24-urno stalno oskrbo –, je plačevanje preživnine po sprejetem zakonu o socialnem vključevanju invalidov prevzela država. Pravično? Le na prvi pogled. Ustavni sodniki so presodili, da je bil ta prehod izpeljan neustavno, saj se je položaj takšnih otrok z njim dejansko poslabšal.

Mračna plat igričarske panoge

Čeprav se zdi, da se je stavka igralcev in scenaristov, ki je hollywoodsko produkcijo lani ohromila za skoraj pol leta, šele dobro končala, je ameriški sindikat igralcev SAG-AFTRA, ki ima dobrih 160 tisoč članov, te ponovno pozval, naj gredo na ulice. Tokrat igralci s transparenti ne mahajo pred štabi filmskih studiev in pretočnih platform, temveč protestirajo proti nevzdržnim delovnim razmeram pri produkciji videoiger.